Čas, da se usliši tudi mavrični glas
Člani LGBTIQ+ že leta vemo, kaj potrebujemo, naše potrebe in zahteve po enakopravnosti so znane in zapisane, zdaj potrebujemo sogovornike na drugi strani, je eno od sporočil, ki jih je novemu predsedniku vlade Robertu Golobu in njegovemu ministrskemu zboru izrekla Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa. Letošnji festival, ki se začenja konec tega tedna in bo trajal do 11. junija, ko bo na sporedu tradicionalna parada, potekal v slogu volitev – tako po pričakovanjih članov skupnosti LGBTIQ+ do politikov kot tudi oblikovno, saj je festivalski program zapisan v obliki volilne glasovnice in opisan v slogu Uradnega lista RS.
Zadnji dve leti sta bili, kot je dejala Simona Muršec, zelo težki in stresni za vse, ki živijo na margini oziroma v manjšinskih skupnostih. In kot v vseh kriznih situacijah je bila njihova skupnost tista, na kateri so se nabirale politične točke. »Živeli smo v še bolj sovražnem okolju kot pred tem, saj so nasprotniki skupnosti LGBTIQ+ postali tudi na ulicah zelo nasilni. Ta klima se ni spremenila čez noč, spremenila pa se je oblast.« Od te imajo, kot je poudarila, velika pričakovanja; končno želijo iti korak naprej v uresničevanju zahtev, ki so jih lani strnili v pobudo Mavrični glas, s katero so pred volitvami ljudi želeli informirati o tem, kako se različne stranke opredeljujejo do tematik, pomembnih za njihovo skupnost.
»Danes za mlade iz LGBTIQ+ niso pomembne le pravice, da živimo svojo identiteto in da smo zakonsko enakovredno obravnavani, ampak so zelo pomembna tema tudi okolje in stanovanjska politika, saj smo znotraj teh področij spet v presečišču margine. Stanovanjska politika, ki je za mlade že tako ali tako pereča tema, je za člane skupnosti LGBTIQ+ neznosna tema,« je omenila le eno izmed področij.
Pričakovanja za vse resorje
Zato upajo, da bodo z novo vlado končno dobili sogovornike in sogovornice, ki jih bodo sprejeli v svojih kabinetih, in tisto, kar so izrazili v predvolilnih obljubah, tudi bili pripravljeni uresničiti v svojem delovanju in zakonodajnih predlogih. Njihove zahteve se nanašajo na prav vse resorje, med najpomembnejšimi spremembami, za katere si prizadevajo, je ureditev pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo in pravice do posvojitve za vse pare LGBTIQ+.
To je gotovo področje, ki zajema ves ministrski kabinet, je dejala Simona Muršec, med področnimi, v tem primeru za ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, pa je omenila prepoved zdravstveno nenujnih operacij na interspolnih dojenčkih in otrocih. To so otroci, ki jim po klasični medicinski klasifikaciji ni mogoče takoj določiti ženskega ali moškega spola. »V Sloveniji kot v še mnogih državah poskušajo to 'popraviti', a s tem tudi s kozmetičnimi posegi posegajo v novorojenčke, mnogi imajo za to celo po petnajst operacij, kar je mučenje otrok. S tem se strinjajo Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija,« je opisala razsežnosti problematike.
Kot zelo pomembno temo, ki jo želijo doseči v prvem mandatu te vlade, je ustrezno naslavljanje vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izraza, kar sodi na področje ministrstva za šolstvo in vzgojo.
Kot je dodala Simona Muršec, je zelo vesela, ker je med kandidati za ministra tudi kandidat, ki je odkrito gej, to je Simon Maljevac, predviden za resor dela, sociale in družine, a že takoj se je na to odzval del politične desnice z diskreditacijami, kar kaže, da je politični prostor še vedno homofoben.
Vse to bodo tudi teme bližajočega se festivala Parada ponosa 2022. Začel se bo v petek, 3. junija, s Sqvotom pred klubom Monokel na Metelkovi, med pomembnejšimi dogodki je sobotna Koroška parada ponosa, s katero dokazujejo tudi pomen lokalnih društev. Pripravili bodo številne okrogle mize, delavnice in kulturne dogodke, festivalsko dogajanje pa se bo končalo 11. junija s Parado ponosa v Ljubljani.
