DZ je oktobra izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika, po katerih je istospolnim partnerjem omogočena posvojitev otrok, nedopusten. Za sklep je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je ob obravnavi predlaganega sklepa napovedal, da se tako končuje saga o spremembah družinskega zakonika, po katerih je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa se omogoča posvojitev otroka. Po njegovih besedah spremembe z enostavno formulacijo odpravljajo stanje, ki ga je ustavno sodišče v dveh odločbah spoznalo kot neustavno.
"Dozdajšnja zakonodaja je bila zastavljena nepravično, saj je prebivalke in prebivalce obravnavala različno na podlagi spolne usmerjenosti kot osebne okoliščine," je poudaril. Kot je dodal, spremembe po dolgoletnih prizadevanjih za enakopravnost istospolnih parov končno širijo pravice, ki so jih do zdaj imeli le raznospolni pari.
Spremembe družinskega zakonika je DZ sicer po odložilnem vetu DS sprejel v oktobru, pri čemer je sledil odločitvi ustavnega sodišča, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in jim dalo možnost, da bodo centri za socialno delo pri posvojitvah otrok primernost istospolnega para pretresali po enakih merilih, kot to počnejo pri raznospolnih parih. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, ter tudi na drugih pravnih področjih.
V pritožbi po besedah Aleša Primca predlagajo izločitev sodnic, ker sta sodelovali v prejšnjih referendumskih kampanjah glede družinskega zakonika, Čeferinu pa očitajo, da je v njih sodeloval njegov brat Aleksander Čeferin. Zakon o spremembi družinskega zakonika ne uzakonja odločb ustavnega sodišča, ampak jih v mnogem presega, trdi Primc, ki je sicer znan po svojih konservativnih načelih. Ustavno sodišče namreč nikjer ni reklo, da je treba uvesti posvojitve otrok v LGBTQIA+ razmerja in nikjer ni reklo, da mora zakon tej skupini omogočiti svobodno odločanje o rojstvu otrok, usposabljanje za partnerstva in spolno vzgojo LGBTQIA+, meni Primc.
Zevnikova je povedala, da je zakon pripravila stranka Levica, izkušnje iz tujine, kjer so vpeljali podobno zakonodajo, pa po njenem mnenju kažejo na veliko oškodovanje otrok in družin, zakonik pa naj bi bil neustaven tudi zaradi odpravljanja ustavne pravice do ugovora vesti vzgojiteljic, učiteljic, matičarjev in uslužbencev socialnih služb.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.