V letu 1980 so Kavčičevi na kmetiji v gručasti vasi Dornberk v spodnji Vipavski dolini posadili prvi nasad breskev. Do leta 2010 so bili dobavitelji za ajdovski Fructal in v tem prelomnem letu so se, kot pogled v preteklost odstira direktor podjetja U & V Uroš Kavčič, odločili za svojo pot v sadjarstvu, najprej v trženju in potem tudi v predelavi sadja. Zakaj?
»Najprej nismo vedeli, kaj se bo v prihodnje dogajalo z odkupom breskev, donos na hektar je bil že manjši, saj so drevesa zaradi različnih škodljivcev in vremenskih ujm začela odmirati. Nekaj časa je primanjkovalo tudi sorte, ki je bila primerna za predelavo, in smo se usmerili bolj v prodajo svežih breskev.
Dejansko so bile v sadjarstvu nenehno neke preizkušnje. Veste, tudi prodaja velikim trgovcem je precejšen zalogaj, saj je treba zagotoviti optimalno kakovost, potem opraviti ročno prebiranje, na koncu pa s ceno ne moreš ravno konkurirati. Pri nasadu mladih breskev zgodnje sorte se je tako v sedmih letih dogodilo, da zaradi poplav, pozebe ali slabe rentabilnosti ni bilo nobene dobre letine,« pojasni Uroš Kavčič. In doda, da so se očitno pravilno odločili, ko so izbrali novo poslovno smer.
Kmetija, ki ji domačini pravijo JPK oziroma z besedo »pr jpkovih«, je naposled opustila tudi vzrejo živali, vinsko trto so zamenjali z oljčnikom, nasadu breskev so se pridružile še češnje, fige.
Glavni mejniki na poti do marmele
Z Urošem, ki z ženo Valentino prav v teh dneh pripravlja še zadnje malenkosti za odprtje proizvodne enote v sosednji vasi Branik, preletiva nekaj največjih mejnikov v razvoju podjetja. Omeni zlato priznanje za marmelado na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, zlato priznanje za slivovo in figovo marmelado na mednarodnem festivalu marmelad in leto 2018, ko se jima je uspelo z inovativnim produktom marmela vključiti v projekt Štartaj Slovenija.
»Ta preboj nama je pomagal predvsem pri spoznanju, da imava ideje in znanje in sva sposobna nekaj ustvariti. Bil je pospešek, da sva stopila na samostojno pot, kar pomeni, da sva pustila službi, ustanovila podjetje in od leta 2019 se z delom v njem tudi oba preživljava. Poslovni poti sva se v celoti posvetila in temu pripisujeva tudi uspešno rast podjetja,« pove Uroš Kavčič.
Sam izdelek marmela je po njegovih besedah pravcata posebnost, saj svežemu mleku primešajo različno sadje. Za ta inovativni izdelek z okusom maline je podjetje lani prejelo eno od treh možnih zvezdic na londonski prireditvi Grate Teste; gre za dogodek, ki je nekakšna globalna različica dobrot s slovenskih kmetij. »Če bi marmelo, ki smo jo ponudili kot namaz, razvijali danes, bi gotovo šli bolj v smer prigrizka,« še pripomni Kavčič.
Prihajajo novi izdelki
Sicer pa so v podjetju U & V postali pravcati hit sadni namazi, s katerimi sta se pred dvema letoma vnovič pomerila na Štartaj Slovenija in si za mr. ter mrs. Jam prislužila naziv hit produkt 2020. Namaza imata 90-odstotni delež sadja, rafinirani sladkor pa so nadomestili z datljevo pasto. Direktor pojasni, da so v fazi razvoja zeleni pripravki, termo stabilni namazi in sadni prelivi.
Eden od največjih izzivov nadaljnjega razvoja je tudi ponudba sadnih izdelkov za gostinski sektor. Z nekaterimi gostinci že sodelujejo. Njihove sadne namaze uporabljajo za polnjenje rogljičev, sadne sirupe pa za mešanje koktajlov in osvežilnih napitkov. »Sicer za gostinski sektor velja, da je cenovno zelo občutljiv, čeprav se tudi to po koncu epidemije malo spreminja. Drži pa, da so naši izdelki bolj primerni za goste, ki iščejo nekaj pristnega, domačega,« pripomni direktor, ki skupaj z ženo verjame v moč sodelovanja.
Sodelovanje, ne mantra »vse sam«
»Nismo za vse sami; sodelujemo. Pri zelenjavnih pripravkih je receptura naša, tudi tehnološke postopke smo razvili sami. Toda izdelavo bomo zaradi dodatne potrebne tehnologije raje zaupali enemu od že uveljavljenih živilskih podjetij. Smo ravno v sklepni fazi pogovorov za začetek sodelovanja.
Naš nasad breskev ne zadostuje za predelavo; a tudi če bi jih želeli predelati sami, to pomeni ročno lupljenje in izkoščičevanje ter nečloveški časovni pritisk, saj bi morali v pičlih dveh tednih pripraviti letno zalogo končnih izdelkov. To ne gre. Zato sodelujemo z enim od slovenskih podjetij, ki nam pripravi sadno kašo iz vipavskih breskev, mi pa potem naredimo končne izdelke,« pripoveduje Kavčič.
Tudi pri prodoru na tuje trge ravnajo podobno. Za eno od slovenskih podjetij, ki že deluje na hrvaškem in avstrijskem trgu, so proizvedli izdelke pod njegovo blagovno znamko in se tako že uvrstili na enega od tujih trgov. V tej smeri bodo nadaljevali …
Načrtujejo od 10- do 15-odstotno rast prodaje
V podjetju so čiste poslovne prihodke v letu 2021 povečali skoraj za štirikrat glede na leto 2019. Lani so ustvarili dobrih 277 tisoč evrov čistega poslovnega prihodka, medtem ko je ROA glede na leto 2020, ko je znašal dobrih 28 odstotkov, lani upadel za polovico. »Glavni razlog je v dvigu cen potrošnega materiala. Svojih izdelkov nismo podražili, izjema je bil sadni namaz iz malin, a je posledično upadla prodaja za 30 odstotkov. Hitro smo se naučili, da dvig cen ni prava pot,« ugotavlja Kavčič.
Ob tem postreže s podatkom, da so stroški v podjetju že v prvih treh mesecih glede na isto obdobje lani zrasli za 25 odstotkov, kar pomeni, da so morali za nabavo surovin plačati dobrih 10 tisoč evrov več. Cene v sadjarstvu so se v zadnjem letu zaradi pozebe tako rekoč na vseh pomembnih evropskih trgih izredno zvišale. Maline, ki jih lani skorajda ni bilo mogoče nabaviti, so se podražile za sto odstotkov; breskve, marelice ter preostalo sadje, ki ga uporabljajo, se je glede na leto prej podražilo od 20 do 40 odstotkov.
In letos? »Kaže, da se bo letos trg surovin, kar zadeva sadje, vendarle umiril, večjih pozeb ni bilo. Je pa res, da je treba z optimizmom počakati, dokler se sadje ne obere.«
