Evropske države so se začele bolj oboroževati in povečevati vojaški proračun že po zaostrovanju odnosov z Rusijo leta 2014, ko je Ukrajina izgubila Krim in del Donbasa. V zadnjih letih se je uvoz tankov, vojaških letal, podmornic in drugega orožja v evropske države samo še večal, in sicer v letih 2018–2022 glede na obdobje 2013–2017 za 47 odstotkov, v Natovih evropskih državah celo za 65 odstotkov. Velika večina tega orožja je prišla iz ZDA. Vse to piše v poročilu švedskega Mirovnega raziskovalnega inštituta SIPRI, v katerem so tudi prepričani, da se bo ta trend v Evropi nadaljeval.
A če se je v zadnjih petih letih uvoz orožja v evropske države povečeval, se je v drugih delih sveta zmanjševal. Po SIPRI se je obseg trgovine z orožjem med državami v letih 2018–2022 po svetu zmanjšal za pet odstotkov v primerjavi z obdobjem 2013–2017. V Afriki je uvoz orožja padel za 40 odstotkov, v obeh Amerikah za 21 odstotkov, v Aziji za sedem odstotkov, na Bližnjem vzhodu za devet odstotkov. Še vedno pa na Bližnji vzhod odpade 30 odstotkov svetovnega uvoza orožja, kar je več kot v Evropi.
Manj orožja za Afriko, ki je kvantificirano glede na ceno nabave, pa ne pomeni, da je na tej najrevnejši celini manj konfliktov. Afriške države si ne morejo privoščiti dragega orožja z visoko tehnologijo, zato pa kupujejo manj sofisticirano in cenejše orožje.
Uvozniki orožja
V obdobju 2018–2022 so bili največji uvozniki orožja Indija, Savdska Arabija, Katar (ki ima 350.000 državljanov in tri milijone vseh prebivalcev), Avstralija in Kitajska. Lani se je med »uvozniki« na tretjem mestu pojavila Ukrajina, ki je veliko večino orožja dobila zastonj, a SIPRI razume pri nabavah orožja v tujini tudi vojaško pomoč, kakršno dajejo Ukrajini predvsem Natove države. Kar 31 odstotkov vsega v evropskih državah nabavljenega orožja je lani prišlo v Ukrajino, osem odstotkov pa v svetovnem merilu oziroma 60-krat več kot leta 2021, ko je bila Ukrajina med »uvozniki« na 63. mestu, saj je imela dovolj orožja še iz časov Sovjetske zveze. Lani sta bila pred njo le še mali Katar, ki je lani nabavil 10 odstotkov vsega na svetu uvoženega orožja, in Indija.
Četrto mesto je leta 2022 zasedla Savdska Arabija, peto Kuvajt, šesto revni Pakistan, osmo Norveška, deseto Izrael. Kitajska je padla na enajsto mesto, saj vse več orožja izdeluje sama. Diktatorski režim v revnem Mjanmaru je bil lani med uvozniki na 21. mestu (leta 2021 na 51.), Srbija na 26. (leta 2021 na 42.), to je tik pred Švedsko, Italijo, Belorusijo, Čilom, Turčijo, Bangladešem in Nemčijo, ki je šele 33. Rusija, ki je lani porabila daleč največ orožja, je celo na 42. mestu, Hrvaška je na 64., potem ko je bila leta 2021 na 29. V Afriki zelo vojaško aktivna Francija, ki je ena od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN in ima svoje orožje, je šele na 68. mestu, Slovenija pa je na 133. – leta 2021 je bila na 91.
Izvozniki orožja
Največji izvoznik v letih 2018–2022 so bile ZDA, katerih delež v vsem svetovnem izvozu je znašal 40 odstotkov, kar je precej več kot v letih 2013–2017. Rusija zaseda drugo mesto, Francija tretje, Kitajska četrto, Nemčija peto. Povečuje se francoski izvoz, zmanjšuje kitajski. Indija, na primer, noče kupovati orožja pri Kitajski, v sicer hudo revni podsaharski Afriki pa je Kitajsko pri tovrstnem izvozu prehitela Rusija. Vendar je morala Rusija lani zmanjšati svoj izvoz, saj orožje potrebuje v Ukrajini. Eno najpomembnejših letošnjih vprašanj pa je: ali bo Kitajska poskušala povečati svoj izvoz orožja na tak način, da ga bo kljub grožnji z zahodnimi sankcijami in življenjsko pomembnim gospodarskim vezem z Zahodom (kamor Kitajci prodajo tri četrtine vseh svojih izdelkov, ki jih izvozijo) začela prodajati Rusiji?
Zelo uspešen izvoznik orožja je ob povečanem povpraševanju evropskih držav v zadnjih letih italijansko podjetje Leonardo, ki izdeluje vojaško opremo, helikopterje in informacijskovarnostne sisteme. Naša soseda se je po njegovi zaslugi med izvozniki orožja uvrstila med prvo peterico v letih 2021 in 2022, tako da je Nemčijo potisnila na šesto mesto. Slovenija je bila lani 30., Avstrija 38., Indija šele 41. in Hrvaška 46.
