Kitajska je začela z največjim zapiranjem javnega življenja, kar smo ga do zdaj zabeležili, da bi izvedla množično testiranje in nadzorovala naraščajoči izbruh v Šanghaju. Zaprta so vsa podjetja, trgovine in restavracije, ukinili so javni prevoz, po videoposnetkih sodeč so ceste popolnoma prazne. Medtem se cel svet sprašuje, kakšne ekonomske posledice bo imela njihova strategija “brez covida”. Njihova strategija ima ničelno toleranco do covida, osredotoča se na čim hitrejše izkoreninjenje prenosa virusa v skupnosti.

Velik del zapiranja bo veljal za dlje časa

V okviru postopnega zaprtja so pomembno mesto Kitajske razdelili na dva dela. Vzhodni del Šanghaja, znan kot Pudong, v katerem sta glavno mednarodno letališče in finančno okrožje, naj bi bil zaprt od 28. marca do 1. aprila, nato pa naj bi od 1. aprila do 5. aprila zaprli zahodno polovico mesta, znano kot Puxi. Mesta sta razdeljena po reki Huangpu.

Vendar je bilo v številnih soseskah v Puxiju že v četrtek zjutraj nenadoma odrejeno zaprtje, medtem ko tudi velik del Pudonga ostaja zaprt še danes. Oblasti so po navedbah AFP v četrtek pozno zvečer objavile zmeden načrt, ki predvideva upravljanje posameznih delov mesta po sistemu mreže, po katerem naj bi ostale zaprte vse stanovanjske soseske, v katerih je bil ugotovljen pozitiven test, pa tudi posamezne “celice” v okolici teh sosesk.

Do zdaj je Šanghaj svoje manjše izbruhe covida obvladoval z zapiranjem ljudi v stanovanjske komplekse in na delovna mesta, kjer se je virus začel širiti. Toda zaradi naraščanja števila okuženih so prešli v nov ekstrem. 

Ulice so sedaj popolnoma prazne, razen ko se ljudje vrstijo za testiranje, ki je obvezno. Prebivalci Šenghaja poročajo tudi, da je velik porast ljudi, ki delajo samomore in skačejo iz stavb. Javnih podatkov o tem ni na voljo.

Razglašen lockdown uradno traja samo 8 dni – 4 dni v vsakem predelu. Toda ker je namen takšnega zapiranja, da se testirajo čisto vsi prebivalci, bo namreč zagotovo veliko pozitivnih, ki bodo morali biti zaprti še dlje. Zato je v mestu obveljala panika. Stroge omejitve so povzročile panično nakupovanje v trgovinah in hudo pomanjkanje voznikov za dostavo hrane milijonom ljudi, ki so ostali ujeti doma. Država bi naj sicer zaprtim dnevno dostavljala nekaj hrane.

Dodatna ovira za globalne dobavne verige

Zaradi tako velikega zaprta je praktično cel svet v dvomih, kakšne ekonomske posledice bo to imelo za vse. Ker kitajska gospodarska rast med takšnim strogim zaprtjem praktično stoji, takšni ukrepi prizadenejo poslovanje, potrošnjo in svetovne dobavne verige. Lockdowni so namreč med drugim povzročili velike zamude v Šanghajskem pristanišču, ki je globalno pomembno, saj gre za enega izmed najbolj obremenjenih pristanišč na svetu.

Število ladij, ki čakajo, da jih natovorijo ali iztovorijo, se je po poročanju tujih medijev v Šanghajskem pristanišču v zadnjem tednu povečalo za več kot petkrat. Zastoji v Šanghaju so slaba novica za potrošnike in podjetja po vsem svetu, saj je dodatna ovira za globalne dobavne verige, ki so že dve leti obremenjene zaradi pandemije Covid-19, zadnji mesec pa še bolj zaradi ruske invazije na Ukrajino. Medtem Kitajska svojo strategijo ničelne tolerance še vedno označuje za najbolj ekonomično in učinkovito strategijo preprečevanja širjenja virusa.

Odredbe o lockdownu omejujejo prebivalce pri iskanju zdravstvene oskrbe

Za namestitev tistih, ki so okuženi s covidom, so uredili dve telovadnici, razstavno dvorano in nekaj drugih objektov. Sodeč po poročanju prebivalcev Šanghaja, so pozitivni na virus prisiljeni v objektih ostati tako dolgo, dokler covida ne prebolijo – se testirajo negativno.

Prebivalci Šanghaja so preobremenili telefonske linije vlade in zdravstva tako s poizvedbami o bolezni COVID-19 kot splošnimi zdravstvenimi poizvedbami, zato se na stotine ljudi vsako uro obrne na družbena omrežja kot način, da si zagotovi nujno zdravniško pomoč.

“Minilo je pet dni, odkar je moj oče prejel krvno dializo. Zdaj je že dni sam zaprt v hotelski sobi blizu bolnišnice in čaka na nadaljnje informacije,” je zapisal uporabnik kitajskega družbenega omrežja, na katerem je prosil za pomoč. Svojega imena ob tem ni želel navesti, ker je država stroga do tistih, ki kritizirajo politike preprečevanja širjenja covida. Nazadnje je provinca Hunan, v kateri je bilo razmeroma malo primerov, odredila kazni proti 19 uradnikom, ker so “neuspešno utrdili politike proti pandemiji“.

Kitajski zdravniki ob tem po poročanju tujih medijev opozarjajo, da je rešitev včasih hujša od problema. Takšno zaprtje poslabša druge zdravstvene probleme, zdravje pa ni samo odsotnost covida, ob tem opominjajo.

Vir: Twitter

Vir: Twitter

Z blokadami se prepričajo, da ne morejo zapustiti domov

Po poročanju nekaterih prebivalcev bi naj stanovanjske objekte prisilno zapirali, da se prepričajo, da ne zapuščajo svojih domov. Ovire odstranijo, ko so prebivalci na vrsti za testiranje.

Kitajska ima skoraj 90 % precepljenost, toda ob tem podatku je treba poudariti, da do zdaj ni pustila uvoza cepiva iz tujine. Tako so prebivalci cepljeni samo s cepivi, ki so proizvedena na Kitajski in dokazano niso tako efektivna proti virusu.

Šanghaj je z več tisoč primeri okužbe na dan namreč postal središče najhujšega izbruha novega koronavirusa na Kitajskem, odkar so virus leta 2019 prvič odkrili v Wuhanu. Kitajska je danes poročala o 7386 primerih okužb s covidom-19 po vsej državi, navaja AFP. Več tisoč morda ni tako velika številka za mesto s toliko prebivalci, toda Kitajska je s svojo ničelno strategijo uspela zadržati primere na zelo nizkih številkah. Nazadnje, ko so imeli izbruh, je bilo leta 2019, ko se je ta razširil po celem svetu.