Na okrogli mizi, ki se je dotaknila vloge sindikalnih tem v medijih, pa je bilo mogoče slišati, da bi moral časopis preseči meje sindikalizma.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v videonagovoru spomnila na to, da časopis Delavska enotnost ni bil samo dokumentarist zgodovine, temveč tudi razvoja sindikalnega dela, preživel je nekdanjo Jugoslavijo in zdaj živi naprej v sodobni Sloveniji. "Pomen Delavske enotnosti je mnogo večji, kot si ga predstavljamo, in mnogo manjši, kot bi si želeli, da je," je poudarila, pri čemer se je zavzela za to, da bi njeno vsebino razširili tudi prek izvodov revije.

Na okrogli mizi so se dotaknili vprašanja trenutnih razmer v medijskem prostoru. Strokovnjakinja za medije s primorske univerze Sandra Bašić Hrvatin je dejala, da moramo v Sloveniji resno začeti razpravo o tem, kakšno vloga imajo mediji, da jih ne bomo enačili s propagando in na "vodilne položaje v javnem mediju imenovali nekdanje vladne piarovce, ki so pred tem sodelovali pri uničevanju drugega javnega medija". Glede zastopanosti delavskih tem v medijih pa je dejala, da bi morale imeti te pomembnejšo vlogo, ob tem pa nam ne bi smelo biti nerodno izpostavljati, da brez dela družba ne bi obstajala in da so delavci tisti, ki jo vlečejo naprej.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusja je dejal, da na ministrstvu pripravljajo prenovo medijske strategije, znotraj katere bi radi odprli vprašanje o tem, kaj je javni interes določenega medija. Radi bi zasnovali tudi novo diferenciacijo medijev. Ob tem je poudaril pomen Delavske enotnosti kot delavskega medija. Ta je v položaju, ko ni podvržen branosti, klikom, kjer niso v ospredju tržni mehanizmi, je dejal in dodal, da bi morali s političnimi ukrepi razvijati okolje, v katerem se lahko takšni mediji, kot je Delavska enotnost, tudi razvijajo.

Kratek vpogled v zgodovino časopisa je podal upokojeni novinar Delavske enotnosti Tomaž Kšela. Kot je dejal, je imel časopis ob nastanku vlogo prosvetljevanja delavstva, vmes je bil osredotočen na usposabljanje delavcev za samoupravni sistem, po obdobju tranzicije pa je postal časopis ZSSS, ki se bori za delavske pravice. Po njegovem mnenju je bil tudi "valilnica idej za delavsko gibanje", saj ne moreš snovati vsebine, če nimaš nekega prostora, kjer se delijo mnenja o določeni tematiki in tečejo polemike. Kot je podčrtal, je Delavska enotnost doživljala vzpone in padce sindikalizma ter dvakrat šla tudi v stečaj.

Sodelujoči na okrogli mizi so se uzrli še v prihodnost. Bašić Hrvatin je dejala, da vlogo Delavske enotnosti v prihodnje vidi v tem, da bi šla onkraj sindikalizma in postala referenčni medij, ko gre za poročanje o delavskih temah. Kšela pa je poudaril, da bi časopis, če bi želel zavzeti vidnejšo vlogo v širšem medijskem prostoru, potreboval kadrovske okrepitve.