ECB obljublja pomoč južnim evropskim državam v krizi

Evropska centralna banka (ECB) je v sredo, 15. junija, pomirila zaskrbljenost trga, da bi se ponovila dolžniška kriza, ki je skoraj povzročila propad evra.
Fotografija: Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), 3. februar 2022. Foto: Michael Probst / Reuters

 
Odpri galerijo
Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), 3. februar 2022. Foto: Michael Probst / Reuters  

Ob nedavni predstavitvi načrtov Evropske centralne banke (ECB) za zvišanje obrestnih mer, so se pojavili strahovi, da ECB »zapušča« bolj zadolžene države južnega bloka EU, kot so Italija, Španija in Grčija, ki se že leta borijo z ogromnimi dolgovi. Vendar je centralna banka EU zagotovila, da bo bolj zadolženim državam zagotovila denar in pripravila novo orodje za preprečevanje prevelikih razlik v stroških zadolževanja.

Krotenje inflacije ali pomoč državnim proračunom?

ECB je v sredo, 15. junija, obljubila novo pomoč zadolženim državam južnega bloka EU in s tem omilila razburjenje na trgu, ki je grozilo, da se bo ponovila dolžniška kriza, ki je pred desetletjem skoraj povzročila propad enotne evropske valute. Odkar je ECB prejšnji četrtek predstavila načrte za zvišanje obrestnih mer, da bi ukrotila boleče visoko inflacijo, so stroški državnih posojil na obrobju 19 držav valutnega bloka poskočili.

image_alt
Inflacija v EU dosegla nov rekord, ZDA beleži rast zaposlovanja

Vendar banka vlagateljem ni zagotovila, da bo zajezila rast stroškov zadolževanja, saj je dala le nejasno obljubo in spodbudila strahove, da zapušča bolj zadolžene države, kot so Italija, Španija in Grčija, ki se že leta borijo pod težo ogromnih dolgov, navaja Reuters. Slab teden pozneje pa si je ECB očitno premislila.

Dejala je namreč, da bo bolj zadolženim državam namenila denar iz dolga, ki zapade v plačilo v okviru nedavno končane sheme pomoči za pandemijo v višini 1700 milijard evrov, ter da bo pripravila nov instrument za preprečevanje prevelikih razlik v stroških zadolževanja. Po izredni seji je ECB sporočila: »Svet ECB je sklenil, da pristojne odbore Eurosistema skupaj s službami ECB pooblasti, da pospešijo dokončanje oblikovanja novega instrumenta za preprečevanje razdrobljenosti, ki ga bo obravnaval Svet ECB.«

Christine Lagarde opozarja

ECB. Foto: Yann Schreiber / AFP

 
ECB. Foto: Yann Schreiber / AFP  
Toda tudi predsednica ECB Christine Lagarde je po drugi strani skušala omiliti relativno visoka pričakovanja glede pomoči in trdila, da je naloga ECB krotiti inflacijo in ne pomagati proračunom. »Ne moremo se predati fiskalni prevladi, […] pav tako se ne moremo prepustiti finančni prevladi; izpolniti moramo svoj mandat,« je dejala Lagardova. Vodja nizozemske centralne banke Klaas Knot je zagotovil, da je ECB pripravljena.

Po drugi strani pa je ekonomist nemške centralne banke Holger Schmieding,, medtem trdil, da je ECB zgolj popravila napako iz prejšnjega tedna. »Prejšnji četrtek bi takšne besede verjetno prinesle odločilno in morda trajno spremembo,« je dejal in dodal: »Toda po pretresih v zadnjih nekaj dneh so trgi zdaj bolj nervozni kot prej. ECB se tako sooča z večjim tveganjem, da bodo trgi kmalu znova preizkusili njeno odločnost.«

image_alt
Ni še konec; se zgodovina ponavlja?

Nekateri celo menijo, da bo ECB šla predaleč in preprosto 'plačala račun' določenim državam, za leta neodgovorne fiskalne politike, povzema Reuters. »Naloga ECB je zagotoviti stabilnost cen, ne pa ugodnih pogojev financiranja,« je dejal Markus Ferber, nemški konservativni član Evropskega parlamenta. »Nekatere države zdaj preprosto dobijo [plačan] račun za leta neodgovorne fiskalne politike.«

Do poteze ECB je sicer prišlo na isti dan, ko je ameriška centralna banka (Fed) zvišala obrestne mere za 0,75 odstotne točke, kar je največje povišanje po letu 1994. Po pričakovanjih je to povzročilo silovito razprodajo na svetovnih finančnih trgih.

Več iz rubrike