V letu 2020 je bilo v Sloveniji odkritih 11 odstotkov manj rakov, kot bi bilo pričakovano glede na dosedanje trende zbolevanja, vendar je padec manjši, kot so kazale prve napovedi projekta Onkovid, ko je bil v prvem valu epidemije delež obravnavanih primerov raka manjši za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Manjše število odkritih rakov je posledica širšega vpliva epidemije na različne dele družbe in zdravstva, nikakor pa ne pomeni manjšega bremena raka v državi, opozarjajo avtorji poročila.
Nekaj ključnih informacij:
Med rojenimi leta 2020 bosta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.
Za rakom zboli letno približno 16.000 Slovencev, več kot 8000 moških in več kot 7000 žensk, umre pa jih več kot 6000, približno 3500 moških in nekaj manj kot 3000 žensk. Med nami živi že več kot 120.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni.
Leta 2020, v prvem letu epidemije covida-19, je bilo diagnosticiranih 11 odstotkov manj rakov, kot je bilo pričakovano. Največji manko diagnoz je bil pri nemelanomskem kožnem raku, rakih prostate, dojk in pljuč ter pri hematoloških rakih.
Ogroženost z rakom je največja pri starejših. Med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2020, je bilo 65 odstotkov starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.
Najpogostejši raki pri nas – kože, pljuč, dojke, prostate ter debelega črevesa in danke – so leta 2020 predstavljali 58 odstotkov vseh ugotovljenih rakov. Ti raki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: kajenjem, čezmernim pitjem alkoholnih pijač, neustrezno prehrano, premalo gibanja in posledično prekomerno težo ter čezmernim sončenjem.
Presejalni programi za rake, ki jih priporoča Svet Evropske unije in so jih uvedli tudi v Sloveniji, so z zgodnjim odkrivanjem že zmanjšali umrljivost za rakom dojk, debelega črevesa in danke ter rakom materničnega vratu; pri slednjih dveh so zmanjšali tudi incidenco.
Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2016–2020, je bilo 58 odstotkov, bolnic pa 62 odstotkov.
V letu 2020 je v Sloveniji za rakom zbolelo 15.096 oseb, 7034 žensk in 8062 moških. V letu 2020 so skladno z dosedanjimi trendi zbolevanja za rakom pričakovali 16.949 novih bolnikov. Razlika med napovedanim številom novih primerov raka (incidenca) v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 je 1854 oseb. V letu 2020 so tako zabeležili 10,9 odstotka manj novih primerov raka od pričakovanj. Pri ženskah je bil manko večji, in sicer 11,6 odstotka, pri moških pa manjši (10,4 odstotka). Največji manko novih diagnoz se je pojavil pri osebah v starostni skupini med 50 in 60 let. Pri analizi razširjenosti bolezni ob postavitvi diagnoze pa je največji manko tistih bolnikov, ki jim je rak odkrit v omejenem stadiju.
"Zadnja tri leta je naše delovanje močno zaznamoval covid-19, ki je za seboj pustil velike posledice v celotnem zdravstvenem sistemu. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo ves čas neprekinjeno delovali in ob tem tudi opozarjali, da ob epidemiji covida-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Kljub temu, da je bila onkologija v Sloveniji prepoznana kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja virusa, kar ni veljajo za marsikateri onkološki center v tujini, je epidemija z ukrepi ter različnimi (širšimi) družbenimi spremembami vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev na ostalih ravneh zdravstvenega sistema, kar se odraža v teh številkah in manku novih diagnoz raka," je dejala strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak.
Padec števila odkritih rakov v 2020 je bil kljub vsemu manjši, kot so kazale prve napovedi iz projekta Onkovid, ko je bil delež obravnavanih primerov raka v prvem valu epidemije aprila 2020 manjši za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019.
Podobno kot v Sloveniji so tudi ponekod drugod po svetu že podali oceno vpliva epidemije covida-19 na breme raka. Manko novih bolnikov z rakom v Sloveniji je primerljiv z nekaterimi zahodnimi državami ter le nekoliko večji v primerjavi s Škotsko in Švedsko.
Rak je vedno večji javnozdravstveni problem
"Največji manko novih diagnoz rakov je zaznati pri nemelanomskem kožnem raku, raku prostate, raku dojk in krvnih rakih (ne-Hodgkinovi limfomi in levkemije). Spodbudni pa so podatki za kožni melanom ter rak debelega črevesa in danke, kjer ne prihaja do odstopanj med napovedano incidenco in dejanskim številom novih bolnikov s temi raki," je dejala Vesna Zadnik, predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka. "Rak je zaradi vedno bolj starajočega se prebivalstva vedno večji javnozdravstveni problem, zato lahko rečemo, da upad novih primerov raka v letu 2020 ne pomeni manjšega bremena raka v državi, pač pa ga povezujemo z vplivi epidemije covida-19. V Registru raka bomo breme raka in vpliv epidemije covida-19 na onkologijo še naprej spremljali ter o tem redno obveščali javnost," poudarja Zadnikova.
Prebivalce pozivajo, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe za raka ZORA, DORA in Svit; ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.
Odkritih za 23 odstotkov manj nemelanomskih kožnih rakov ter za skoraj 16 odstotkov manj rakov prostate
Največji manko je bil zabeležen pri zbolelih z nemelanomskim kožnim rakom, saj je razlika med napovedano incidenco v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 23 odstotkov (zbolelo 3007 oseb). Za rakom prostate je v letu 2020 zbolelo 1460 moških, kar predstavlja 15,9 odstotka manj odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov tega raka. V letu 2020 so zabeležili 8,6 odstotka manj novih primerov pljučnega raka od pričakovanj (zbolelo 1554 oseb). V letu 2020 je za rakom dojk zbolelo 1448 žensk, kar predstavlja osem odstotkov manj odkritih rakov dojk pri ženskah glede na pričakovano število novih primerov raka. Precejšen manko novih diagnoz je tudi pri hematoloških rakih. V letu 2020 so zabeležili devet odstotkov manj novih bolnikov z ne-Hodgkinovim limfomom in 11,6 odstotka manj bolnikov z levkemijo (za ne-Hodgkinovim limfomom zbolelo 463 oseb, za levkemijo zbolelo 365).
Spodbudne pa so ugotovitve, da je za kožnim melanomom in za rakom debelega črevesa in danke zbolelo pričakovano število oseb, razlik med napovedano incidenco v letu 2020 in dejanskim številom novih bolnikov v 2020 pri teh rakih torej ni.
Ob predstavitvi poročila so izpostavili, da lahko zamude pri postavitvi diagnoze vodijo v večji delež rakov, odkritih v višjih stadijih, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na izide bolezni – slabša prognoza, težje zdravljenje ter posledično slabša kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi zgodnejša smrt. Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, pa bodo realno lahko (o)vrednotili šele na daljši rok.
Glasna opozorila, da je nujna okrepitev primarnega nivoja zdravstva
"Med epidemijo covida-19 se je še posebej izkazalo, kako pomembno je imeti strateške usmeritve, kot je Državni program obvladovanja raka (DPOR), ki nam kažejo smer tudi v kriznih časih. V DPOR smo takoj, ko smo na podlagi podatkov Registra raka zaznali upad novih primerov raka, pričeli s spodbujanjem sistemskih aktivnosti za čim bolj nemoteno delovanje onkologije. Skupaj z državnimi presejalnimi programi za raka smo pripravili strategijo o varni udeležbi v presejalnih programih in pričeli z aktivnostmi za spodbujanje prebivalcev k iskanju zdravstvene pomoči ob sumljivih znakih. Že v času epidemije, še bolj pa sedaj, ko so dokončne številke novih primerov raka za leto 2020 objavljene, je jasno, da je za obravnavo bolnikov z rakom nujno potrebno delovanje in dostopnost do celotnega zdravstvenega sistema, še posebej primarnega nivoja, ki v Sloveniji deluje kot vratar pri vstopu v zdravstveni sistem. V tej luči smo zaskrbljeni tudi sedaj, ko je veliko prebivalcev trenutno brez izbranega osebnega zdravnika. Zato menimo, da mora biti reševanje dostopnosti do primarne ravni za vse prebivalce absolutna prioriteta vseh nas, tudi v luči pravočasne in kakovostne obravnave bolnikov z rakom," pa je opozorila Sonja Tomšič, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.