Frankfurtski DAX se je od konca septembra povzpel za 2400 točk oziroma za 20 odstotkov, sočasno pa se je evro v primerjavi z dolarjem okrepil za devet odstotkov in je zdaj spet precej nad pariteto, pri 1,035 dolarja. Foto: Reuters
Frankfurtski DAX se je od konca septembra povzpel za 2400 točk oziroma za 20 odstotkov, sočasno pa se je evro v primerjavi z dolarjem okrepil za devet odstotkov in je zdaj spet precej nad pariteto, pri 1,035 dolarja. Foto: Reuters

Indeks cen proizvajalcev (PPI) je v oktobru v primerjavi z mesecem prej porasel za 0,2 odstotka, kar je pol manj od pričakovanj, na letni ravni pa je bila inflacija pri proizvajalcih 8,0-odstotna. Že prejšnji teden so delniški indeksi močno poskočili, ko je trg pozdravil novico o 7,6-odstotni letni inflaciji, merjeno z indeksom cen potrošnikov (CPI). Skratka, vse več je upanja, da je inflacija junija dosegla vrh (takrat je bila več kot devetodstotna) in da se razmere počasi le umirjajo, to pa hkrati pomeni, da Fed ne bo imel več razlogov za tako močno zaostrovanje denarne politike. To se odraža tudi v gibanju ameriškega dolarja. Prejšnji teden je v primerjavi s košarico valut izgubil štiri odstotke, kar je bil njegov četrti največji tedenski padec od propada brettonwoodskega sporazuma leta 1971. Evro se je v torek okrepil vse do 1,04 dolarja, kar je največ po 4. juliju.

V zadnjih tednih indeksi v New Yorku lepo okrevajo in leto 2022 v nekaterih segmentih sploh ni videti tako slabo, sploh za evropske vlagatelje. Dow Jones je na primer letos izgubil osem odstotkov, toda na drugi strani se je dolar okrepil za 11 odstotkov, kar pomeni, da so evropski vlagatelji, ki stavijo na največje ameriške družbe, v rahlem plusu. Foto: Reuters
V zadnjih tednih indeksi v New Yorku lepo okrevajo in leto 2022 v nekaterih segmentih sploh ni videti tako slabo, sploh za evropske vlagatelje. Dow Jones je na primer letos izgubil osem odstotkov, toda na drugi strani se je dolar okrepil za 11 odstotkov, kar pomeni, da so evropski vlagatelji, ki stavijo na največje ameriške družbe, v rahlem plusu. Foto: Reuters

Tudi Amazon bo odpuščal
Dow Jones je v torek pridobil 0,17 odstotka. Delnice trgovskega velikana Walmarta so se povzpele za skoraj sedem odstotkov, saj je podjetje presenetilo s četrtletnimi prihodki (zvišali so se za 8,7 odstotka, na 152,8 milijarde dolarjev), predvsem pa je zvišalo tudi napoved celoletnega prihodka (porasel naj bi za 5,5 odstotka, kar je odstotno točko več od prejšnje napovedi), poleg tega je podjetje napovedalo tudi odkup lastnih delnic v vrednosti 20 milijard dolarjev. Tehnološki Nasdaq je v torek pridobil poldrugi odstotek, od najnižje oktobrske vrednosti je oddaljen deset odstotkov. Morda je zdaj že čas, ko so tehnološke delnice ugodno ovrednotene, čeprav ima sektor resne težave. Po Twitterju in Meti je večja odpuščanja napovedal še Amazon. Delo naj bi izgubilo 10 tisoč ljudi, je poročal New York Times.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)-8 %33.593 točk
SBI TOP (Ljubljana)-15 %1.075 točk
dolarski indeks+11 %106,5 točke
nafta brent+19 %93,8 USD
zlato-3 %1778 USD
bitcoin-65 %

16.850 USD

DAX od konca septembra pridobil 20 odstotkov
Tudi evropske borze to jesen močno okrevajo. Frankfurtski DAX je od konca septembra, ko je bil na najnižji točki v skoraj dveh letih, do v torek pridobil že 20 odstotkov in se povzpel tudi nad 200-dnevno drseče povprečje, kar je v tehnični analizi pozitiven signal. Torkova objava konjunkturnega indeksa Zew je pozitivno presenetila, indeks je glede na oktober porasel za 22,5 točke, a ostaja globoko v negativnem območju (–36,7 točke). Tudi v Nemčiji moralo zbija visoka inflacija, ki spominja na razmere pred 50 leti, ko je morala Bundesbanka inflacijski požar gasiti z dvigom obresti s 4,0 na 13 odstotkov, s tem pa je povzročila porast brezposelnosti v tedanji Zahodni Nemčiji z 273 tisoč (1973) na 1,1 milijona (1975).

V anketi borznoposredniške družbe Charles Schwab 55 odstotkov vprašanih meni, da bo recesija v ZDA trajala manj kot leto dni, 45 odstotkov pa, da bo daljše narave. Foto: Reuters
V anketi borznoposredniške družbe Charles Schwab 55 odstotkov vprašanih meni, da bo recesija v ZDA trajala manj kot leto dni, 45 odstotkov pa, da bo daljše narave. Foto: Reuters

V ZDA opazno zvišanje zadolženosti gospodinjstev
Tokrat seveda nikakor ne gre pričakovati, da bi centralne banke obresti zvišale tako vrtoglavo visoko kot pred 40 ali 50 leti. Kot je povedal guverner francoske centralne banke, naj bi pri ECB-ju depozitno obrestno mero (trenutno znaša 1,5 odstotka) decembra dvignili na dva odstotka, v naslednjem letu pa je pričakovati le še malenkostne prilagoditve. Podobni znaki so v ponedeljek prišli z vrhov Feda, saj je podpredsednica Lael Brainard namignila, da bodo Zvezne rezerve začel upočasnjevati ritem zviševanja obrestnih mer. Močno letošnje zvišanje obresti je seveda udarilo tudi po potrošnikih. Zadolženost ameriških gospodinjstev se je v tretjem četrtletju (julij–september) zvišala za 351 milijard dolarjev, kar je največja nominalna rast po letu 2007. Predvsem pri hipotekarnih posojilih je gora dolga opazno višja – zvišala se je za bilijon dolarjev, na 11,7 bilijona.

Buffett v naftarjih, Burry v upravljavcih zaporov
Poglejmo še zadnje poteze dveh znanih vlagateljev. Warren Buffett je spet potrdil, da je obseden z naftnimi podjetji, v tretjem četrtletju je prek svojega holdinga Berkshire Hathaway delež v Occidental Petroleumu povečal že na 20,9 odstotka, čeprav podjetje še vedno velja za močno zadolženo v primerjavi s sorodnimi podjetji v panogi. Kupil je tudi 10-odstotni delež v podjetju Taiwan Semiconductor. Ta novica je v torek prinesla desetodstotni skok delnic tega proizvajalca polprevodnikov. Michael Burry, ki je pred finančno krizo 2008 predvidel zlom trga drugorazrednih hipotekarnih posojil, pa je v svoj portfelj nedavno dodal pet novih delnic, vključno z zasebno zaporniško korporacijo CoreCivic. Že v drugem četrtletju je Burry, upravitelj premoženja pri družbi Scion Asset Management, stavil na tovrstna podjetja (GeoGroup), medtem ko se je ločil od Metinih delnic, kar se je izkazalo za pametno potezo.