Ira Marušič: Predmeti v magmi. Foto: MGML
Ira Marušič: Predmeti v magmi. Foto: MGML

Kot pravijo v agenciji, bo tako širša javnost dobila boljši vpogled v dogajanje na slovenskem likovnem trgu, obenem se bo povečalo zanimanje kupcev in investitorjev, kar bo pripomoglo k razvoju in rasti trga ter umetnikom omogočilo boljše možnosti za prodajo likovnih del.

V agenciji imajo cilj vzpostaviti urejen in mednarodno primerljiv likovni trg. Skupaj s partnersko agencijo Artstar, ki se ukvarja s certificiranjem in cenitvijo umetnin, želijo do leta 2025 "zgraditi bolj transparenten umetniški trg, ki bo deloval na temeljih transparentnosti, etičnosti, poštenosti, strokovnosti in zaupanja".

Rože Tanje Lažetić. Foto: Galerija Fotografija/Tanja Lažetić
Rože Tanje Lažetić. Foto: Galerija Fotografija/Tanja Lažetić

Pri pripravi letošnje lestvice, ki jo bodo vsako leto posodabljali in dopolnjevali, je sodelovalo 63 slovenskih strokovnjakov s področja likovne in vizualne umetnosti, med njimi javni in zasebni kuratorji, likovni kritiki, sodni cenilci, direktorji javnih in zasebnih galerij in muzejev ter nagrajeni umetniki.

Vsak strokovnjak je poslal nabor svojih top 15 še živečih slovenskih umetnikov, agencija je njihove glasove seštela in pripravila abecedno lestvico izbranih 100 umetnikov. V agenciji bodo za vse umetnike z lestvice zbrali podatke o prodaji umetnin v letošnjem letu, na podlagi katerih bodo junija prihodnje leto objavili končno lestvico, kjer bodo umetniki razvrščeni po dejanskem vrstnem redu od ena do 100. Merila za lestvico so procentualno sestavljena tako, da 66,6 % točk prispeva stroka, 33,3 % točk pa predstavlja seštevek prodaje umetniških del.

V agencijah ARTINDEX in ARTSTAR si želijo, da bi država uredila zakonodajo na tem področju in poostrila nadzor nad umetniškim trgom ter tako omogočila vzpostavitev bolj transparentnega trga. Po besedah Damjana Kosca, direktorja obeh agencij in direktorja Galerije in dražbene hiše Sloart, so se zaradi pomanjkljive zakonodaje na slovenskem umetniškem trgu v zadnjih letih razvili t. i. mikrotrgi, ki sledijo različnim cenovnim in prodajnim politikam. To je privedlo do tega, da so tako ljubitelji umetnosti kot zbiratelji in investitorji izgubili zaupanje v slovenski umetniški trg.

"Področje umetniškega trga v Sloveniji ni dovolj sistemsko urejeno"
V agenciji so prepričani, da področje umetniškega trga v Sloveniji ni dovolj sistemsko urejeno, kar je v zadnjih desetletjih omogočilo razmah sive in črne ekonomije. "Posledično se slovenski umetniški trg sooča s številnimi težavami, kot so netransparentnost prodajnih cen, prodaja brez računov in neplačevanje davkov, enormno visoki davki, različne cene za primerljiva dela istega avtorja, različne cene istega avtorja doma in v tujini, ponaredki, ponarejene listine, onemogočena sledljivost prodaj in prodaja kulturne dediščine v tujino, malomarnost in nestrokovnost pri izvedenskih mnenjih, odsotnost likovne kritike in pomanjkanje nacionalne strategije, slab izobraževalni sistem ter pomanjkljivo mednarodno sodelovanje in povezovanje," so zapisali pri agenciji.


Seznam umetnikov po abecednem vrstnem redu

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona