Đoković znova nedotakljiv, ambiciozni Sinner je proti Srbu bil le statist

Srba zdaj čaka le še nastop v Davisovem pokalu in lov na uspehm pod katerega se ne bo podpisal sam. A še pred tem je pravilno, da si vzamemo čas za občudovanje neverjetnega Novaka Đokovića. Osvojitev treh turnirjev velike četverice v eni sezoni bi za vsakega drugega teniškega igralca v zgodovini bil neverjeten uspeh, Srbu pa je to uspelo že tretjič v njegovi bogati karieri. Čeprav ga je Jannik Sinner na tem turnirju že premagal v skupinskem delu, pa je poraz še enkrat znova bil zgolj dobrodošla spodbuda za dvig že tako visoke ravni.

Edini, ki je Đokovića letos premagal v finalu, je bil Carlos Alcaraz v Wimbledonu. A od takrat je senzacionalni mladenič iz Španije občutno padel. Sledili so porazi, Đoković pa je bil iz turnirja v turnir vse močnejši. V polfinalu tega turnirja sta se soočila drugič po polfinalu OP ZDA in kljub pričakovanjem novega spektakla, je Srb obakrat dokazal, da je trenutno preprosto nedotakljiv in brez prave konkurence. Na drugi strani je Sinner premagal Medvedjeva in predstave Italijana so napovedale tesen boj v finalu. A tako kot neštetokrat prej je Đoković nepovabljen vdrl na zabavo in vsem nasprotnikom uničil večer. 

Sinner in domače občinstvo, ki je pričakovano bilo na njegovi strani, so hitro ugotovili koliko je ura. Srb je že v četrti igri prvega niza nasprotniku odvzel servis in povedel 3:1. Do konca niza sta oba zadržala igre na svoj servis in Đoković je uvodni niz dobil s 6:3. Začetek drugega je za Sinnerja bil še bolj šokanten in boleč. Srb je brez izgubljene točke ukradel prvo igro drugega niza in do sedme igre je vse šlo po načrtu Srba. Potem pa se je končno dvoboj spremenil v bitko. Kar petnajst minut je Sinner potreboval za to, da je ubranil svoj servis in ostal med živimi, a zaman. Srb je dobil naslednji igri in v zadnji nasprotniku odvzel servis ter dokončno zlomil srca vseh prisotnih v polni dvorani Pala Alpitour.

Kako zelo so Italijani želeli, da Đoković pade in v soj žarometov končno zares stopi vedno obetavni Sinner, pove dejstvo, da je Italijan svoj govor ob podelitvi pokala začel vsaj minuto pozneje. Moral je počakati na konec stoječih ovacij navijačev, ki so bili razočarani zgolj nad rezultatom in ne nad predstavo njihovega ljubljenca. 

O stanju tenisa in popolni dominanci Đokovića govori vse bolj znan vzorec govorov njegovih nasprotnikov. Po neizogibnih porazih so vse redkeje resnično razočarani in vse pogostejše so zelo dolge pohvale na Srbov račun, ki presegajo zgolj prijazne besede zaradi dobre igre na odigranem obračunu. Tudi tisti, ki bi ga morali loviti in v dvobojih z njim vedno verjeti v možnost zmage, vsakič znova priznavajo, da je preprosto predober. Ne samo na trenutke, ampak vedno in povsod.