Žetev
Brez setve ni žetve pravi star slovenski pregovor, na katerega sem in tja še naletimo, zlasti v kakšnem politično obarvanem tvitu ali komentarju na družbenih omrežjih. V sebi nosi sporočilo, da brez dela in prizadevanja ni rezultatov. Beseda žetev je kot sestavina frazeoloških enot seveda prenesena in v svojem metaforičnem pomenu sopomenka z besedama dosežek in rezultat. V jezikovnem gradivu je kar nekaj primerov te prenesene rabe, npr. bogata davčna, knjižna, pesniška, ustvarjalna, finančna, glasbena žetev.
Samostalnik žetev, ki je nekoč živel v obliki žetva in v nekaterih slovenskih narečjih še danes, je izpeljan iz glagola žeti. Sklanja se po prvi ženski sklanjatvi, tako kot breskev, žrtev. Portal Franček ve povedati, da je besedo zapisal že Primož Trubar leta 1550 v Katekizmu. Žetev spada sicer v skupino pojmovnih samostalnikov (abstraktum), za katere je značilno, da nastopajo predvsem v ednini, sicer pa v zvezi z ločilnimi ali množilnimi števniki, npr. dvoje, troje žetev oz. dvojna, trojna žetev. Takih samostalnikov je v slovenščini več kot 20.000, npr. abstrakcija, bogastvo, mišljenje. Vendar je pri žetvi pojavnost, ki jo beseda označuje, v našem čutnem zaznavanju očitno dovolj predstavna, da samostalnik uporabljamo tudi v dvojini in množini, npr. dve žetvi, tri žetve riža letno.
Beseda žetev v SSKJ2 na portalu Fran.
Če se vrnem k frazeologiji. V zbirki Pregovori je shranjenih kar nekaj že skoraj pozabljenih starih slovenskih pregovorov s sestavino žetev. Navajam jih z upanjem, da jim s tem podaljšujemo življenje v tem ponorelem digitalnem svetu: Kakršna setev, taka žetev, Sv. Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj, Kletev ‒ slaba žetev, Svojo žetev hvali šele, ko jo imaš pod streho, Čim več setve v mladosti, tem več žetve v starosti, Prezgodnja hvala in pozna žetev sta si enaki.
Smrt, pohlep, sovraštvo in napuh so poželi letošnjo letino žita. A tudi po slabi žetvi je treba sejati. Sejati mir. Da bomo želi svobodo. In imeli kruh.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: izr. prof. dr. Nataša Jakop
