Pridelek jabolk bo za polovico manjši kot lani
Zaradi suše bo letošnji pridelek jabolk predvidoma skoraj za polovico manjši kot lani, ko je bil zaradi pozebe katastrofalen. Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov sadjarsko panogo ogrožajo vse višji stroški pridelave, visoka rast cen električne energije in napoved več kot polovičnega zmanjšanja uporabe pesticidov, opozarjajo v sekciji za sadjarstvo pri gospodarski zbornici.
Sadjarji pričakujejo »učinkovito ukrepanje države pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah«, v nasprotnem primeru se bodo jabolka podražila, svarijo v sekciji za sadjarstvo. Pozdravljajo napoved interventnega zakona za omilitev posledic letošnje suše v kmetijstvu, ki se pripravlja. Menijo, da bo vsaj delno omilil posledice izpada pridelka, a ta pomoč ne bo dovolj. Nujna bo tudi dolgoročna prilagoditev sektorja novim razmeram.
Razvoj sadjarstva v Sloveniji po navedbah sekcije ogroža tudi predlog evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki predvideva 50-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov do leta 2030. Uredba je nastala na podlagi evropske strategije Od kmetije do vilic, ki napoveduje 50-odstotno zmanjšanje uporabe kemičnih in najnevarnejših pesticidov. Za Slovenijo predlog uredbe predvideva 58-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov glede na izhodiščno obdobje.
V sekciji so prepričani, da predlog uredbe »resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami« in posredno tudi zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih statističnega urada najnižja doslej. Lani se je znižala za 22 odstotkov in pristala pri 14 odstotkih. Opozarjajo, da drugih alternativnih rešitev za učinkovito zaščito sadnega drevja razen kemičnih pesticidov trenutno ni, skrbi jih tudi vedno manjše povpraševanje po jabolkih med potrošniki.
Obseg nasadov z jablanami se je zmanjšal za pet odstotkov glede na lansko leto.
Tudi na ministrstvu za kmetijstvo nasprotujejo sprejetju predloga evropske uredbe v takšni obliki, kot je zdaj. Slovenija je bila med državami, ki so predlagale odlog predloga uredbe zaradi pretresov na prehranskih trgih, povezanih z vojno v Ukrajini in sankcijami proti Rusiji.
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je na julijskem zasedanju sveta EU za kmetijstvo in ribištvo dejala, da se Slovenija strinja, da je treba uporabo pesticidov zmanjšati, nesprejemljiv pa je predlog prepovedi uporabe vseh pesticidov na občutljivih območjih. To bi po njenih besedah prineslo opuščanje kmetijske proizvodnje na teh območjih. Po ocenah kmetijskega ministrstva občutljiva območja predstavljajo več kot polovico površine države, na njih pa je več kot 30 odstotkov površin trajnih nasadov (predvsem vinogradov in sadovnjakov) in več kot 40 odstotkov njivskih površin.
Kriteriji za zmanjšanje pesticidov naj bodo realni
Prihodnost slovenskega sadjarstva je zaradi novih predlogov evropske zakonodaje in trenutnih razmer na trgu postavljena pred številne izzive, so poudarili v sekciji za sadjarstvo. Bistvena sta hitra prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju pridelovalcev in stroke ter to, da zastavljeni cilji evropskih uredb ne povzročijo zmanjševanja kmetijske pridelave, opuščanja kmetovanja in nizke samooskrbe s hrano v Sloveniji. To bi lahko po njihovem mnenju povzročilo še večjo odvisnost od uvoza hrane, ki je v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah precej nezanesljiv.
»Zato je nujno, da so kriteriji za zmanjševanje zaščitnih sredstev sorazmerni, realno uresničljivi, da upoštevajo posebnosti posamezne države in da kmetom pridelovalcem omogočajo trajnostno kmetovanje tako v ekonomskem, okoljskem in družbenem vidiku,« so še zapisali.
Ekološka pridelava jabolk bo po napovedih dosegla sedem odstotkov celotnega pridelka v EU.
Neurja, toča, pozebe in dolgotrajne suše bodo zmanjšali tudi pridelek sadja drugje po svetu. Pričakuje se, da bo deset odstotkov manjši od napovedanega. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bodo sadjarji letos pridelali 80 milijonov ton jabolk. Največjo pridelavo napovedujejo na Kitajskem (46 milijonov ton), v ZDA, Turčiji in Poljski (4,5 milijona ton), ki je na ravni EU največja pridelovalka jabolk. V EU in Združenem kraljestvu Velike Britanije bodo po napovedih pridelali 12 milijonov ton jabolk, to je za odstotek več kot lani, in dva milijona ton hrušk, za petino več kot lani.
Vztrajno narašča tudi ekološka pridelava jabolk, ki bo po napovedih dosegla sedem odstotkov celotnega pridelka v EU.
V Sloveniji se obseg nasadov z jablanami zmanjšuje, je pred časom opozorila sekretarka Združenja za sadjarstvo pri gospodarski zbornici Vesna Miličić. V primerjavi z lani je teh površin za pet odstotkov (110 hektarjev) manj.
