Caroline Duddridge, 63, je upokojena učiteljica s sedežem v Cardiffu v Walesu. Trenutno dela kot pomočnica dopolnilnega pouka. Kmalu po moževi smrti leta 2015 je prišla na idejo, da bi družini zaračunala božično večerjo. Umrl je med prazniki in njen dohodek se je prepolovil.Zato je svojim otrokom rekla: "Naslednje leto boste morali prispevati za Božič."
Predlagala je, da bi od septembra naprej varčevali v šparočku in ji tako zbran denar izročili decembra. To so počeli nekaj let, vendar je bilo za vse stresno. Nekateri so prispevali več kot drugi in moral se je precej pregovarjati, da so kaj prispevali.
Preteklo leto so vsi vedeli, da se bodo življenjski stroški povečali. Njeni računi za komunalne storitve so se že povečali in vedela je, da bo cena hrane skokovito narasla. Tako je svojim otrokom rekla, da obstoječi način ni več primeren.
Svojo družino je prosila za plačilo božične večerje
Določila je ceno božične večerje in jim rekla: "Želim, da vsak nakaže svoj prispevek na moj transakcijski račun do 1. decembra."
Imam dva sinova in tri hčere ter njihove otroke. Skupaj na večerjo običajno pride okoli dvanajst ljudi, lahko pa jih je tudi več. Zaračunava 18 evrov za svoja dva sinova in zeta, 12 evrov za hčerke, 6 evrov za starejše vnuke in 3 evre za mlajše vnuke.
“Moje hčere občasno jamrajo, da morajo plačati. Včasih pravijo, da ni pošteno in da drugim ljudem ni treba prispevati za njihove božične večerje, a jaz samo navedem, koliko to stane, in rečem, da z veseljem pridem na njihovo božično večerjo.”
Stroški obroka se vsako leto razlikujejo, vendar običajno samo za meso porabi okoli 110 evrov– mesa pa niti ne je. Običajno na božični večerji postreže purana, svinjino in včasih govedino.
Nekaj veganov je, zato priskrbi veganske jedi. Božična večerja vključuje pražen krompir, nadev, prašiče v odejah - to so majhne klobase, zavite v slanino - in omake za meso. Postreže zelenjavo, kot sta grah in brokoli, vendar se ne obremenjuje z nakupom brstičnega ohrovta, ker ga nihče ne je.
Ostalim članom družine na božični dan ni treba prinesti ničesar. Anna opravi vse nakupe, kar zagotavlja, da ljudje ne prinašajo veliko istih stvari. Točno ve, kaj mora kupiti, da ne bo odpadkov.
Opominja vse svoje otroke od septembra naprej, naj pošljejo svoj denar. Pravi: "Ne pozabite, ni pošteno, če nekdo prispeva, nekdo drug pa ne."
Če pa nekdo ne bi plačal svojega prispevka ne ve, kaj bi naredila. Verjetno bi jih izpostavila in osramotila. Najbrž bi morala reči, da ne morejo priti, vendar to ni nekaj, kar bi bilo zanjo sprejemljivo. Na srečo so do zdaj vsi plačali, tako da ji takih ukrepov ni bilo potrebno sprejeti.
Življenjske lekcije
Odziv javnosti, odkar je delila svojo zgodbo, je bil zanjo nepričakovan in ga sploh ne razume. Njenim otrokom je nerodno, ker dobivajo sporočila prijateljev, ki jih zbadajo.
Pravi: “Nič ne jemljem za slabo, zato vse komentarje dojemam kot pozitivne. Prepričana sem, da je ogromno negativnih komentarjev, vendar se nanje ne oziram. Imajo pravico do svojega mnenja in to je v redu. Kdo sem jaz, da sodim drugim? Vsaka družina ima svoj način življenja.”
Caroline pravi: “Mislim, da je prispevanje k božični večerji dobra življenjska lekcija za otroke. Zakaj bi gostitelj moral plačati vse? Po mojem mnenju ni pomembno, ali sta prijateljica, mama ali babica, pravzaprav ne bi smelo biti razlike. Vem, da ljudje pravijo, da babice ne bi smele početi tega, ampak jaz ne služim na svojih otrocih. To, kar mi družina plača, je le prispevek za božično večerjo. Če bi zaračunavala 60 evrov na osebo in s tem služila, bi bilo to grozno, vendar ni tako. Zato menim, da je to pomembna lekcija za moje otroke in prepričana sem, da bodo moji otroci, ko bodo gostili svoje otroke, nadaljevali s tem.”
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
