Slovenija

Državni zbor sprejel zakon o preprečevanju financiranja terorizma

Ljubljana, 23. 03. 2022 14.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

DZ je sprejel nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki bo nadomestil zdaj veljavnega iz leta 2016. Vlada ga je pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s katerih prenosom Slovenija že zamuja. V opoziciji so opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.

DZ je imel predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na dnevnem redu že na prejšnji seji, vendar takrat ni dobil zadostne podpore. Danes obravnavani predlog je bil vsebinsko enak, dodana je bila določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.

Z novim zakonom se bo v slovenski pravni red preneslo določbe direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi razpolagajo Urad RS za preprečevanje pranja denarja oziroma druge finančno obveščevalne enote. Prenaša se tudi del določb direktive, v skladu s katerimi se večina dosedanjih pristojnosti evropskih nadzornih organov prenaša na Evropski bančni organ.

Slovenija s prenosom direktiv v svoj pravni red že zamuja in je zato že prejela uradna opomina Evropske komisije, doletijo jo lahko tudi znatne finančne posledice, je opozorila Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva. Osnovni namen je torej prenos zakonodajnih aktov EU s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red, dodatno pa vsebuje tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja.

DZ je zakon sprejel s 44 glasovi za in 36 proti. Podprli so ga poslanci SDS, DeSUS, NSi, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka.

Hostnik Kališek je poudarila, da se pooblastila Urada RS za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov ne spreminjajo bistveno oz. ostajajo v skoraj enakem obsegu kot v veljavnem zakonu. Urad namreč ni organ kazenskega pregona, temveč opravlja obveščevalno dejavnost, je pojasnila in dodala, da pa mora imeti za učinkovito izvajanje te naloge v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo na voljo zadostna pooblastila.

Potrdila je, da ima urad dostop do velike količine informacij, a uporablja jih lahko le za namene preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma. Prav tako se vsak dostop do podatkov beleži, za vpogled pa mora obstajati zakonski razlog, je povedala. Glede pooblastil inšpektorjev pa je povedala, da ostajajo enaka kot v veljavnem zakonu, zaradi večje jasnosti pa je v novem zakonu dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanje.

Pranje denarja
Pranje denarja FOTO: Shutterstock

V SD, Levici, SAB, NP in LMŠ zakona niso podprli. "Gre za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov," je dopoldne dejal Soniboj Knežak (SD). Nataša Sukič (Levica) pa je pred glasovanjem napovedala, da bodo storili vse, da zakon ne bi bil uveljavljen.

Da predlog zakona omogoča prevelik poseg v varstvo osebnih podatkov in preširoka pooblastila v inšpekcijskem postopku, so opozarjali tudi v Levici, SAB, NP in LMŠ. Marko Bandelli (SAB) je ob tem spomnil, da je DZ o skoraj identičnem zakonu glasoval že 2. februarja in ga takrat zavrnil.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3