Delež okuženih, ki ne želijo povedati visokorizičnih kontaktov, je ogromen
Vlada se je kljub strmemu skoku okužb ob začetku petega vala epidemije z različico omikron odločila za krajšanje obvezne karantene na domu. Ta se bo z desetih skrajšala na sedem dni. Kot je včeraj izjavil minister za zdravje Janez Poklukar, je ta ukrep predlagal kolegij epidemiologov NIJZ.
Epidemiologinja in namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v okviru NIJZ Nuška Čakš Jager je danes povedala, da se v državah po svetu in v Evropi glede dolžine karanten odločajo različno. Pri NIJZ so na podlagi strokovnih izhodišč, tako tujih izkušenj kot lastne analize – slovenskih primerov oseb, ki so se okužile z omikronom, in njihovih visokorizičnih kontaktov – ugotovili, da skoraj 96 odstotkov okuženih zboli v okviru sedmih dni.
Zato so kot smiselno ocenili prekinitev po sedmih dnevih, a tudi s priporočilom osebam, naj bodo še nekaj časa pozorni na lastno zdravstveno stanje in sledijo nefarmakološkim ukrepom, ki so tako ali tako priporočeni. Z odpovedjo končnega PCR-testa po koncu sedemdnevne karantene pa so po njenih besedah želeli predvsem razbremeniti sistem testiranj s ciljem, da bi bili testi in njihovi rezultati čim prej dostopni obolelim, ki jih najbolj potrebujejo.
Izjavo namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuške Čakš Jager si lahko ogledate v videu.
V Evropi še vedno najvišje tedensko število smrti na 100.000 prebivalcev
Po besedah Čakš Jagrove je sicer svetovna pandemija prinesla že več kot 290 milijonov okuženih in več kot pet milijonov smrti. Trenutno je največ novih primerov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in Nemčiji, najvišja incidenca okužb pa v Evropi in Ameriki. V Afriki, Aziji in Ameriki pa narašča število smrti.
Evropska regija je do začetka praznikov zaznala celo 12-odstotni padec števila smrti, a ima hkrati še vedno najvišje tedensko število smrti na 100.000 prebivalcev, 2,6. V Ameriki je bilo to število 1,2. V Evropski uniji je bilo sicer od začetka epidemije skoraj 60 milijonov okužb in nekaj manj kot 914.000 smrti.
Omikron učinkovito izpodriva delto, je poudarila Čakš Jagrova. Cepilni status je v EU pri populaciji polnoletnih oseb nad 18 let naslednji: 83,6 odstotka je enkrat cepljenih in 79,2 popolnoma cepljenih. Za Slovenijo so ti podatki seveda nižji, enkrat je cepljenih 70 odstotkov, polno cepljenih pa 67 odstotkov.
Mnogi nočejo navesti visokorizičnih kontaktov
Včeraj so tudi na območju Slovenije znova potrdili visoko število novih okužb, 4069, 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev je bila 1348, kar je visoko nad evropsko incidenco 756. NIJZ sicer na podlagi epidemioloških anket kot najpogostejši vir za najnovejše okužbe v Sloveniji navaja lokalni vir, sledi neznani vir, zelo malo pa uvoženega. Največ okužb se zgodi v družini oziroma skupnem gospodinjstvu, sledijo tiste na zasebnih druženjih in delovnih mestih.
Čakš Jagrova je sicer opozorila, da veliko anketiranih okuženih ne navede nikogar kot visokorizični kontakt z okuženo osebo oziroma da je delež tistih, ki tega ne želijo povedati, ogromen.
Največ okužb je sicer trenutno v goriški regiji, sledita obalna in osrednjeslovenska regija, a razlike niso izrazite.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC sicer v EU med zelo ogrožene države uvršča že 22 članic. Slovenija na nazadnje ažuriranem seznamu, ki se nanaša še na zadnji teden lanskega leta, sodi med srednje ogrožene, manj ogrožena je le ena država, Romunija.
Izrazit upad števila primerov pa se v Sloveniji še vedno vidi pri negovancih domov za ostarele, je opozorila Čakš Jagrova. Zdaj so primeri okužb in smrti med njimi glede na celotno prebivalstvo minimalni. Trend okužb se je izrazito obrnil v mlajšo populacijo.
Krajše karantene od ponedeljka, ko bodo usklajeni zaledni podsistemi
Glede karantene in izolacije je znova poudarila, da je izolacija ukrep za bolno osebo, ki se ureja prek osebnega zdravnika. To velja tako za bolniško odsotnost kot potek izolacije. Epidemiologi na tem področju ne igrajo vloge, dolžina izolacije pa je odvisna od presoje osebnih zdravnikov. Karantena, ki je v domeni epidemiologov, pa je ukrep za zdravo osebo, ki je bila v visokorizičnem stiku z okuženim. Torej ukrep, ki omogoča prekinitev verige okužb.
Zadnji predlog epidemiologov, ki se je izoblikoval v novem odloku, je krajšanje karantene na sedem dni, uveljavljen pa bo od ponedeljka, ko bodo usklajeni vsi zaledni podsistemi, ki omogočajo vse postopke in izdajanje certifikatov. Veljal bo za tiste, ki jih bodo v karanteno poslali od ponedeljka dalje, dotlej pa ostajajo karantenski postopki desetdnevni. Ljudi glede odločb o karanteni napotijo na eUpravo, kjer si je mogoče natisniti odločbo.
Oseba, ki jo opredelijo kot visokorizični kontakt, sicer prejme sporočilo po elektronski pošti, kjer je navedena povezava na obrazec eUprave. V kolikor to ni mogoče, prejmejo podobno obvestilo po pošti. Glede nadzora nad karanteno in izvajanjem odločb je Čakš Jagrova dodala, da bo, kdor ne bo izpolnil odločbe na eUpravi, zaveden v sistemu, ki NIJZ ni dostopen, je pa dostopen zdravstveni inšpekciji in ministrstvu za zdravje, ki zatem izda uradno odločbo.
Med izjemami od karantene so po novem ob polno cepljenih s poživitvenim odmerkom še osebe, ki so za covidom-19 zbolele pred manj kot 45 dnevi, in polno cepljeni prebolevniki v vseh kombinacijah.
Glede vračanj s silvestrovanj iz tujine se je Čakš Jagrova obema turističnima agencijama, organizatorkama teh potovanj, zahvalila za korektno sodelovanje. Po zadnjih podatkih je bilo sicer v prvem sklopu s 559 udeleženci 152 pozitivnih primerov, v drugem pa med 337 48 pozitivnih. Po dosedanjem poročanju mikrobiološkega laboratorija je bil delež okužb z omikronom okoli 80-odstoten.
