Pravna dekadenca se iz Gregorčičeve širi kot epidemija v državi
Dve predsednici in trije predsedniki petih sindikalnih central (ZSSS, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije) bodo danes vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. Gre za člen, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v okviru sistema plač v javnem sektorju.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, je v imenu zbranih predstavnikov sindikatov povedal, da dvomijo, da je spreminjanje stropa, premik najvišjega možnega plačnega razreda za eno od skupin javnih uslužbencev oziroma uslužbenk, možno oziroma ima kakršnokoli povezavo z interventnimi ukrepi, sprejetimi v okviru PKP10.
»Po naši presoji gre za tujek, za nekakšnega podtaknjenca, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Hkrati pa se izogniti tudi obvezujočim usklajevanjem teh sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. In ker je državni zbor na predlog vlade v povezavi s PKP10 sprejel tudi sklep o prepovedi referenduma na zakon, po našem trdnem prepričanju Ustava RS take prepovedi pri spreminjanju plačne lestvice ne dopušča oziroma je ne omogoča. Tu se postavljamo proti pravni dekadenci, proti eroziji pravne države, ki se seli iz Gregorčičeve kot epidemija po državi,« je bil oster Štrukelj.
Da bi dokazali, da obstaja tudi zakonita pot, so sindikati javnega sektorja na vlado naslovili zahtevo, da se odprejo zakoniti, sistemski postopki za spremembo zakonske plačne lestvice prek določb, ki jih opredeljuje zakon o sistemu plač. Od vladne pogajalske skupine še nimajo odgovora, na kakšen način bi bilo mogoče spreminjati plačno lestvico, pa ne zgolj za zdravnike, pač pa po Štrukljevih besedah za vse tiste, ki so v enakem položaju, torej za številne vrhunske poklice (profesorje raziskovalce itd.)
Štrukelj je pokazal na zelo moteča dvojna merila vlade: izpostavila je eno skupino, čeprav so druge tudi v enakem položaju, poleg tega pa popolnoma na stranski tir postavila 26.000 delavk in delavcev z dna plačne lestvice, ki imajo doplačilo do minimalne plače v javnem sektorju, pa imajo lahko srednjo izobrazbo in opravljajo zahteve naloge. »Vlada je z nami podpisala dogovor, da bodo to reševali, pa se že več kot pol leta nič ne premakne. Vlada se dela, da se pogaja, a potem se čez noč, na nezakonit, nesistemski način, za eno skupino, ki ima resda precej večji družbeni vpliv, stvari spremenijo, tako kot vlada predlaga in v interventni zakon pretihotapi nekaj, kar noter sploh ne spada,« je sklenil Štrukelj.
Nespoštovanje zakonodaje
Odvetnik Iztok Ščernjavič je uvodoma poudaril, da se zahteva za presojo ustavnosti vlaga zaradi napak v zakonodajnem postopku in ne zaradi vsebine zakona. »Kot je že nakazal gospod Štrukelj je težava zakona, da vsebuje 48. člen, ki odpravlja tako imenovano kapico iz 2. odstavka 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in to pač ne sodi v interventni zakon. S tem, ko je bilo to uvrščeno v interventni zakon, je bila državljanom RS vzeta pravica do referenduma.«
V sindikatih so prepričani, da ta ukrep nima nobene zveze z odpravljanjem epidemije covida, to nenazadnje izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, ki jim je bilo dostopno. »Gre za uresničevanje stavkovnega sporazuma iz leta 2016, sklenjenega med takratno vlado in sindikati. Tudi največji zdravniški sindikat Fides, je dal javni poziv, iz katerega jasno izhaja, da želijo izstopiti iz plačnega sistema in dvigniti plače. Njihova zahteva ni v ničemer povezana z odpravljanjem posledic covida-19,« je pojasnil Ščernjavič.
Zaradi te kršitve, zakon o referendumu in ljudski iniciativi omogoča vložitev zahteve za presojo ustavnosti, kar je jedro njihove pobude. Ščernjavič je ob tem opozoril še na dve kršitvi zakonodajnega postopka, ki nista razlog za presojo ustavnosti, sta pa pomembni iz drugega vidika: kažeta namreč na očitno samovoljo zakonodajne veje oblasti v navezi z izvršilno vejo, da enostavno ne spoštujejo zakonodajnega postopka. »Govorim o tem, da se s tem ukrepom posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Če želimo, da pride do tovrstnih sprememb, imamo nek določen postopek. Imamo komisijo, ki mora podati mnenje itd., kar je bilo pri sprejemanju tega ukrepa ignorirano. Kar se mi zdi tudi zelo pomembno in sporno, pa je praksa državnega sveta, ki si odvzema pravico do odložilnega veta. Gre za načrtno kršenje in ignoriranje pravil. Že kolegica Nataša Pirc Musar je rekla, da upa, da ne gre za zavestno kršenje pravil, ampak tukaj so vsi indici, ki kažejo, da gre za zlorabo in samovoljo,« je bil jasen Ščernjavič.
Zaradi opisanega bodo sindikati poleg zahteve za presojo ustavnosti vložili tudi zahtevo za začasno zadržanje 48. člena. Menijo, da nihče ne sme biti nad pravom. Če pustimo, da v našem pravnem redu veljajo neki zakoni, predpisi, ki so sprejeti z očitno kršitvijo zakonodajnega postopka, kar se je zgodilo v opisanem primeru, potem imamo po besedah Ščernjaviča erozijo pravne države oziroma je sploh nimamo. »In to je nepopravljiva posledica, ki jo želimo z začasnim zadržanjem preprečiti.«
Še dodaten razlog, zakaj je treba zadržati učinkovanje tega člena je po mnenju odvetnika v tem, da nekih škodljivih posledic ne bo. »Če je vlada želela nagraditi zdravnike za njihov prispevek pri soočanju z epidemijo, lahko to še vedno naredi, kot je storila v preteklosti, z dodatki. Če pa je bila želja, da se s tem ukrepom začasno spremeni zakon o sistemu plač, se lahko to še vedno stori, pot je še vedno odprta. Če ustavno sodišče zadrži ta člen lahko to npr. storijo z novelo zakona o sistemu plač, ki pa seveda terja neko usklajevanje s socialnimi partnerji.«
Očitno je minister za zdravje Janez Poklukar popustil zahtevam Fidesa in imamo zdaj po opisu Ščernjaviča nek kompromis med zahtevo po izstopu iz plačnega sistema in stališčem vlade, da je to nek družbeni konsenz, ki pa seveda ni primerna pot za doseganje sicer legitimnega cilja, da se nekoga nagradi, ampak je treba to doseči po drugačni, zakoniti poti. »Pogosto so cilji legitimni, ampak jih je treba doseči na nek ustavno pravni način. Tukaj bi bilo treba spoštovati pravila nekega zakonodajnega postopka, ki pa so bila po našem mnenju v opisanem primeru kršena.«
Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek in Peter Majcen verjamejo, da bo ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP10, ugotovilo njeno neustavnost in jo razveljavilo.
