Fed gasi svoj požar, delniški trgi pa še kar v zelenem
Bilanca ameriške centralne banke Fed se je v tednu od 13. do 17. marca povečala za skoraj 300 milijard dolarjev, na 8,63 bilijona dolarjev, in dosegla najvišjo vrednost po novembru. Povečanje je izhajalo predvsem iz tega, da so banke najemale kratkoročna posojila pri centralni banki, da bi se spopadle z nelikvidnostjo, ki jo je sprožil propad treh ameriških bank.
Uradni podatki kažejo, da so si banke izposodile rekordnih 152,9 milijarde dolarjev iz kratkoročnega diskontnega okna (ang. discount window program), 11,9 milijarde dolarjev iz novoustanovljenega likvidnostnega programa (ang. Bank Term Funding Program BTFP), ki je likvidnostna rešilna bilka za banke, ki jamčijo za posojila z imetji ameriških državnih obveznic, 142,8 milijarde dolarjev pa je bilo posojenih prek premostitvenih posojil, ki jih je ustanovila Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC). Hitra reakcija črpanja denarja je preprečila še kakšen kolaps katere izmed manjših bank, ki so se znašle na vrtiljaku višjih obrestnih mer in inverzne krivulje obveznic. Fed namreč poskuša znižati inflacijo z dvigom obrestnih mer in obenem črpa likvidnost iz sistema s prodajo obveznic, medtem ko likvidnostne šoke rešuje z odkupom obveznic od finančnih institucij. Višji dvigi obrestnih mer imajo negativne učinke na bilance bank zaradi inverzne relacije med obrestno mero in ceno obveznic, ki jih držijo poslovne banke bodisi na aktivni strani kot kritje za depozite bodisi na pasivni kot zavarovanje za kredite. Zaradi tega pojava so se tudi zlomile tri ameriške banke, še več pa jih lahko doleti enaka usoda.
Verjetno ne zadnji dvig obrestne mere
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je v skladu s pričakovanji tudi na tokratnem zasedanju ključno obrestno mero dvignil za 0,25 odstotne točke. To je že deveti dvig zapored, verjetno pa še ne zadnji. Težave v bančnem sektorju bodo verjetno vplivale na inflacijo, ki se sicer umirja, a je še daleč od cilja, postavljenega pri dveh odstotkih na letni ravni. Ključna obrestna mera je po zadnjem zvišanju od 4,75 do 5,00 odstotka. Obstaja bojazen, da Fed preveč agresivno posega na trg z dvigi obrestne mere, in nekateri vidijo trenutno bančno krizo kot neposredno posledico strožje denarne politike. Vrtiljak Feda se bo enkrat ustavil in vprašanje je, kdo bo takrat ostal na njem, kdo pa bo že prej padel z njega.
Delniškim trgom gre razmeroma dobro in so letos še vedno v zelenem, pri čemer prehitevajo tehnološke delnice, ki so bile lani najbolj na udaru. Širši ameriški indeks S&P 500 je letos pridobil skoraj tri odstotke, medtem ko je tehnološki Nasdaq 100 poskočil za skoraj 15. Kljub odboju je težko verjeti, da so delnice zrele za daljšo rast. Finančni trgi bodo v prihodnjih mesecih verjetno precej volativni, dokler se ne razkadijo negotovosti glede gospodarske rasti, geopolitike in predvsem denarne politike. Položaj indeksov še ni dovolj prepričljiv, da bi lahko rekli, da je konec medvedjega trenda, ki se je začel lani, so pa bili zgodovinsko gledano donosi v letu po končanem medvedjem trendu višji, četudi je okrevanje trajalo dlje. Padec delniškega trga leta 2022 zgodovinsko gledano ni bil tako hud, saj se je vrednost indeksa S&P 500 znižala za približno 25 odstotkov v primerjavi s skoraj 34-odstotnim padcem leta 2020 in 57-odstotnim padcem v letih 2007–2009. Na vseh medvedjih trgih od leta 1940 so bili donosi pozitivni eno, tri in pet let po koncu negativnega leta.
