Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Pred polfinalnim dvobojem odbojkarskega evropskega prvenstva proti Poljski, ki bo na sporedu danes ob 18. uri, smo se pogovarjali s pomočnikom selektorja Gheorgheja Cretuja Zoranom Kedačičem.
Slovenska odbojkarska se je po sedmih zaporednih zmagah še tretjič zapored uvrstila v polfinale EuroVolleyja, tam pa se bodo še tretjič na zadnjih treh turnirjih pomerili s Poljsko, odbojkarsko velesilo, ki svoj drugi evropski naslov lovi že vse od leta 2009. Od 2015 ji življenje na turnirju Stare celine greni Slovenija, saj je Poljaki v izločilnih bojih še niso uspeli premagati.
Dvakrat so poljski odbojkarji padli tudi pred svojimi navijači, zato se dvoboja s Slovenijo odkrito bojijo, po drugi strani pa so odločeni, da slovenski urok končno prekinejo.
Pred večernim dvobojem v Rimu smo se pogovarjali s pomočnikom slovenskega selektorja Zoranom Kedačičem, ki nam je iz prve roke postregel z najpomembnejšimi informacijami pred današnjim dvobojem.
Slovenija se je še tretjič zapored uvrstila v polfinale. Gre za nov vrhunski uspeh za slovensko odbojko, a zagotovo v Rim niste odšli na izlet?
Zagotovo ne, v Rimu se ne mislimo ustaviti, a o tem ne razmišljamo, gremo tekmo po tekmo, vsako želimo dobiti, kje se bomo na koncu ustavili, pa bomo videli ob koncu turnirja.
Za nami je zelo dober turnir v Varni, nato smo dobro igro pokazali tudi na dveh tekmah izločilnih bojev. Če se mene vpraša, gre za pričakovan uspeh, Slovenija sodi sem, tukaj pa so še preostale tri najboljše ekipe v Evropi. Z vsemi smo se srečali že pred EP na Wagnerjevem memorialu, poznamo se, na koncu pa bomo videli, kdo bo na koncu najbolj nasmejan.
Kakšno je stanje v ekipi, je morda že kaj nervoze pred odločilnimi tekmami, ki bodo štele za kolajne, ali je vse tako, kot je bilo do zdaj?
Nobene razlike ni, ni nervoze. Tako kot prejšnje tekme se pripravljamo na nasprotnika. Ni potenciranja v slogu, pazi, igra se polfinale, odloča se o tem pa tem, tega ni, v tekmo bomo šli kot vse od zdaj. V tem pogledu razlike ni, fantje pa so tako ali tako tega navajeni. Večina je tukaj že tretjič zapored, izkušnje imajo, tako da je vse tako kot mora biti.
Nov dan v pisarni, če se malce pošalimo…
Garamo za ta rezultat že nekaj časa. Če pogledamo le to sezono, skupaj smo že štiri mesece, ves čas preživimo skupaj. Reprezentanca je postala naša družina, zato se tukaj ne mislimo ustavljati. Ko si enkrat tako visoko, želiš še več. Tukaj smo več kot zasluženo. Trdo smo delali celotno poletje, zdaj pa nas čaka nagrada za ta trud.
Kaj povedati o Poljakih, vaših naslednjih nasprotnikih. Na tem prvenstvu praktično ni bilo ekipe, ki se vsaj za nekaj trenutkov ne bi zamajala in malce podvomila vase. Tudi Poljakom se je to zgodilo.
To je povsem običajno. Evropski vrh ni tako ozek, kot marsikdo misli. Brez težav bi se lahko zgodilo kakšno presenečenje, ni veliko manjkalo, da bi se, a na koncu je polfinale vendarle tak, kot je večina pričakovala. Nič ni narobe, če kdaj izgubiš kakšen niz, vsem se je to zgodilo, Francozi so tudi izgubili tekmo. Tudi ostali, kot so Nizozemska, Srbija, … igrajo dobro odbojko, večina se je morala zelo potruditi za vstopnico za Rim.
Kar pa se tiče same Poljske, menim, da imajo od vseh ekip, ki so v Rimu, najbolj širok in izenačen kader. Vsak v ekipi lahko v vsakem trenutku spremni potek tekme. Tudi tisti, ki pridejo v igro s klopi naredijo razliko, to smo že večkrat videli tudi na tem prvenstvu. Če ne celo vsako tekmo, a bolj ali manj se ve, kdo bo začel. Pričakujem enako poljsko postavo kot proti Srbiji. Dobro se poznamo, neznank ni.
Nikola Grbić je pred dnevi dejal, da ima nasprotnik hudičevo težko nalogo v pripravi na njihovo igro, saj ima pet identičnih sprejemalcev, nikoli pa se ne točno ne ve, kdo bo začel. Kako gre z vašo analizo?
Mi smo Poljsko analizirali že večkrat to poletje. V ligi narodov, na Wagnerju, na tem prvenstvu pa jih do zdaj še nismo gledali. Mislim, da bila to napaka, saj ste videli, da nas je do polfinala čakala trnova pot.
Za nas Poljska ne predstavlja presenečenje, analizirali smo vseh pet sprejemalcev, vse je tako, kot mora biti. Zagotovo bomo vse skupaj še enkrat pogledali, preverili, kaj so igrali na tem prvenstvu in naredili dober načrt.
Poljska na tem prvenstvu pogreša poškodovanega Mateusza Bienieka, v prvi postavi ga je zamenjal Norbet Huber. Se je zaradi tega igra Poljakov kaj spremenila?
Vse skupaj je dosti podobno. Bieniek je bil eden najboljših serverjev Poljske, zagotovo se jim to pozna, saj je to težko nadomestiti. A tudi Huber je zelo dober igralec, nevaren v napadu, tudi na servirati zelo dobro. A tu ni nobenih neznank, vsaka ekipa mora imeti dober sprejem. To je prvi cilj. Moramo imeti žogo na svoji strani in nikakor nasprotniku podarjati točk.
Omenjali ste, da že veste postavo Poljakov, koga bo torej poljski selektor Nikola Grbić poslal na teren?
Podajalec Janusz, potem bosta tukaj sprejemalca Wilfredo Leon, Aleksander Sliwka, blokerja Jakub Kochanowski, Norbet Huber, korektor Lukasz Kaczmarek in libero Pawel Zatorski.
Ne pričakujete kakšnega presenečenja?
Lahko kaj premeša, a mislim, da bi bilo to presenečenje bolj za njega kot za nas. Mislim, da si ne upa. Čeprav pri njemu nikoli ne veš, a mislim, da si brez Leona ne bo upal začeti.
Wilfredo Leon je stroj na servisu, v napadu, a sprejem je njegova šibka točka. Srbi so dokazali, da se splača servirati nanj?
Zagotovo je slabši sprejemalec kot denimo Kamil Semeniuk, a prvo kot prvo moramo mi dobro servirati, na servisu se moramo dobro počutiti, da se lahko potem pogovarjamo, koga bomo ciljali.
Leon bo zagotovo tarča, a bolj kot to bo pomembno, kako bomo servirali. Če bomo imeli svoj najboljši servis, bodo z njim imeli težave vsi, ne le Leon, ampak tudi Sliwka. Zato je zelo pomembno, kako vstopimo v igro, kako se bomo v tako kratkem času navadili na dvorano, ki je ogromna. Vse skupaj ni enostavno, veliko je malenkosti, ki vpliva na vse skupaj.
Poljaki so se takoj, ko se je izvedelo, koga so ponovno dobili v izločilnih bojih, razpisali v slovenskem uroku. Zagotovo bo to njih še dodatno motivirali, koliko ste se vi pogovarjali o tem?
Nismo smo se ukvarjali s tem, to nas ne zanima, to je preteklost. Mediji se radi igrajo s tekmami, s številkami, to je bolj zanimivo za njih, je pa dejstvo, tako kot ste rekli, da imajo očitno težave z nami.
Dotakniva se še poljskega selektorja. Vital Heynen, nekdanji poljski selektor, je pred polfinalnimi dvoboji s Slovenijo vedno pokal od optimizma, Grbić do zdaj ni veliko govoril o Slovencih, a ne gre zanemariti, da so Poljaki po njegovem prihodu spet konkurenčni prav v vseh tekmovanjih. Grbić ima s Poljaki srebrno na svetovnem prvenstvu in prvo mesto v ligi narodov.
Vsi vemo, kakšen igralec je bil, zdaj pa svoje znanje in izkušnje uspešno prenaša na svoje izbrance. Grbić je v prvi vrsti v redu človek, ni aroganten in prepotenten, zagotovo on ne bo javno govoril, koga bo že vnaprej premagal, dobro ve, da besede ne štejejo, da na vsa vprašanja na koncu odgovori igrišče. Tega še kako dobro zaveda in mislim, da je to zelo dobra kvaliteta trenerja.
Kaj bo torej ključno, če želi Slovenija še petič zapored na EuroVolleyju razžalostiti Poljake?
Kot sem rekel, zagotovo bo prvi cilj, da se ne podarjajo točke nasprotniku, da se v primeru, ko sprejem ni idealen, ko je žoga stran od mreže, da se ne gre takoj na točko, ampak se odigra v blok in z zaščito potem pride do novega, bolj izdelanega napada. Z drugimi besedami s pametno igra prihajati do točk. V nasprotnem primeru bi se lahko hitro ujeli v zanko, Poljaki imajo visok blok. Cilj je držati žogo na naš strani in priti do izdelanega napada za dosego točke.
Po drugi strani ne dvomim, da bo ponovno delovala naša igra v bloku v povezavi z obrambo. Toliko žog, ki se jih dotaknemo v bloku in jih ulovimo v polju, je nekaj neverjetnega, to je kakovost naše ekipe, na kateri je treba delati in graditi. Na tak način sta padli tudi Turčija in Ukrajina. Fantje se zavedajo svojih kakovosti, pripravljeni so. Kot sem rekel že prej, ekipa je dozorela.
Resnično je bila Slovenija najboljša, ko je bilo najtežje, resnično gre za ekipo, ki se nikoli ne preda. Lep dokaz je res tista tekma s Turki, ki so že vodili z 2:0 v nizih. Kaj je tisti “skrivni napoj”, ki deluje na tekmah Slovenije?
Najbolj pomembno je, da igralci razumejo, da je to naša igra in vztrajajo pri tem. Slej kot prej, ko je žoga večino časa na tvoji strani, ko narediš obrambo več od nasprotnika, imaš toliko več možnosti za dosego točke. Tisti, ki ima več možnosti za dosego točke, je v prednosti, zelo enostavno je. Ta ekipa je resnično zrela, ima izkušnje. Skupaj smo od začetka poletja, ekipa si zaupa, na igrišču komunicirajo in se držijo navodil. Ko pride do tako globokega zaupanja, kemije in borbenosti, lahko gledate igre, ki jih lahko spremljate s tribun ali malih zaslonov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!