Foto: BoBo
Foto: BoBo

Turistični sektor je od izbruha pandemije covida-19 doživel enega najhujših udarcev. S skupnimi močmi pa so bili sprejeti prvi nujni ukrepi za pomoč turistični industriji in potovalnemu sektorju ter sproščena čezmejna mobilnost, kar dokazuje, kako uspešni in močni smo, če sodelujemo, je na novinarski konferenci po srečanju dejal Počivalšek.

"Kratkoročnim ukrepom za zaščito in oživitev sektorja morajo zdaj slediti dolgoročni ukrepi. Turistični ekosistem je treba transformirati na način, da bo bolj odporen, trajnosten, pripravljen na nove izzive trga ter na spremenjene vzorce vedenja turističnih potrošnikov," je pojasnil.

Evropski ministri, pristojni za turizem, so se v razpravi osredotočili na pot v zeleno in digitalno preobrazbo evropskega turističnega ekosistema do leta 2030. "Z veseljem ugotavljam, da imamo enaka splošna stališča o potrebi po okrevanju turističnega ekosistema. Strinjamo se, da mora biti bistvo okrevanja zeleni in digitalni prehod, ter da moramo vzpostaviti trajnosten in odporen ekosistem," je povedal Počivalšek.

Ob tem so poudarili potrebo po krepitvi odpornosti evropskih podjetij in industrije. V procesu okrevanja je treba zagotoviti sodelovanje vseh deležnikov na vseh ravneh in dovolj časa za pripravo ukrepov. Nujna je tudi izmenjava dobrih praks.

Po ministrovih besedah je pomembno, da ponovno zagotovimo varna turistična potovanja, kjer ima ključno vlogo digitalno covidno potrdilo. Prepričan je, da morajo biti v ta sistem vključene tudi države zunaj EU-ju.

"Brez izobraževanja, usposabljanja, ustreznih prekvalifikacij in dokvalifikacij bo v turizmu težko zagotavljati ustrezne spretnosti za soočenje z izzivi digitalizacije in zelenega prehoda," je poudaril.

Omenjena je bila tudi potreba po digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, krepitvi inovacij za turistični ekosistem ter pospešitvi poslovnih procesov. Več držav članic je poudarilo tudi pomen financiranja okrevanja turističnega sektorja in razvoj ustrezne infrastrukture za zagotovitev povezav z oddaljenimi regijami. "Pri tem je treba upoštevati razlike v razvoju med državami članicami in regijami. Tudi oddaljene in otoške regije potrebujejo trajnostne in digitalne rešitve," je dejal Počivalšek.

Več držav se je strinjalo, da pot prehoda predstavlja dobro osnovo za pripravo agende EU-ja za turizem 2030‒2050.

"Glede na vizijo o evropskem turizmu prihodnosti, ki je varno, pametno, zeleno, odgovorno in vključujoče, sem ponosen, da je bila Slovenija zelenemu in trajnostnemu turizmu zavezana že pred pandemijo," je zadovoljno ocenil Počivalšek, ki se mu zdi nujno, da tudi EU stopi na pot dvojne preobrazbe, če hoče ohraniti globalno konkurenčnost Evrope in ostati turistična destinacija številka ena v svetu.