Mestna občina Novo mesto skupaj s še sedmimi evropskimi mesti v okviru projekta Varcities sodeluje pri razvoju digitalnih pristopov k upravljanju rekreacije in zdravega življenjskega sloga občanov, pri čemer velik poudarek dajejo spremljanju okoljskih parametrov. Novomeščani razvijajo informacijski sistem in rešitve interneta stvari (IoT) za merjenje zdravja in dobrega počutja uporabnikov in obiskovalcev prihodnjega športnorekreativnega parka v Češči vasi.
Snujejo digitalni dvojček športnorekreativnega parka
»Trenutno je to naša najbolj kompleksna digitalna razvojna dejavnost,« pravi Peter Geršič, vodja razvojno-projektne pisarne v mestni občini Novo mesto. Kot pojasnjuje, bo v Češči vasi zrasel celovit športnorekreacijski kompleks, ki bo namenjen zadovoljevanju potreb prebivalcev Novega mesta in okolice po aktivnem preživljanju prostega časa, deloval pa bo tudi kot olimpijski center z različnimi vsebinami za šport, rekreacijo in izobraževanje.
»V pripravi je tudi digitalni dvojček oziroma kopija realnega območja, kjer s pomočjo senzorsko izmerjenih podatkov o temperaturi na različnih območjih parka, pretoku ljudi in kakovosti zraka delamo analize, simulacije oziroma testiranja, kaj bi se ob danih morda problematičnih dogajanjih oziroma stanju zgodilo v dvojčku in kakšne potencialne rešitve oziroma ukrepi bi lahko izboljšali razmere,« pojasnjuje Geršič.
Najprej so se lotili energije in pitne vode
V osrednjem dolenjskem mestu so na področju digitalizacije v minulih letih opravili že vrsto korakov. Pilotno so vzpostavili napredno enotno platformo pametnega mesta, ki podpira celovito zbiranje in obdelavo podatkov, ki so povezani s storitvami, kot so pametna ulična razsvetljava, zasedenost parkirnih mest, zajem in poraba vode in energentov, pa tudi merjenje zadovoljstva občanov.
»Naš prvi kratkoročni načrt je postaviti stabilno podatkovno omrežje ter osnovni sklop sistemov, ki bodo komunicirali med seboj,« pojasnjuje sogovornik. Prvi projekti pametnega mesta so po njegovih besedah usmerjeni predvsem v energetsko učinkovitost in zagotavljanje kakovosti pitne vode s pomočjo sodobne IoT-senzorike in analitičnih sistemov. »Ko lahko nekaj konkretno merimo, na primer porabo energije ali kakovost vode, je tudi lažje ocenjevati, ali je neki sistem res pameten in učinkovit.«
Kot pravi Geršič, so njihovi glavni cilji zmanjšanje obremenitve okolja, čim večja učinkovitost porabe energije, optimiziran promet in mobilnost ter pomoč občanom pri vsakodnevnih opravkih z občino in drugimi deležniki.
Meritve in analize povedo resnico
Z okoljsko senzoriko dobijo občinske službe podroben vpogled v kakovost zraka v mestu, temperaturo, tlak, vlažnost, prašne delce, ogljikov monoksid, dušikov in žveplov dioksid, ozon in hrup. »S tako zbranimi podatki se želimo naučiti, s kakšnimi ukrepi se v prihodnosti lahko prilagodimo na okoljske spremembe in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Podatki in njihove analize nam dajo osnovo, da se lahko pravilno odločamo. Pri tem sta nadzor in optimizacija porabe energije ključna, a tu naletimo na veliko spremenljivk in odgovori, kako naprej, niso vedno preprosti,« pojasni sogovornik. Kot primer navede pametno razsvetljavo, ki so jo pilotno preizkušali v dveh predelih mesta. Velikega energetskega prihranka zaradi zatemnjevanja ni bilo, je pa bil pozitiven vpliv na zmanjševanje svetlobne onesnaženosti. »V tem smislu je vsak projekt zase specifičen in zahteva podrobno analizo in primerno prilagojene ukrepe,« pripoveduje Geršič in predstavi še nekaj ukrepov, ki so jih že izvedli.
Podatki izhodišče za komunikacijsko kampanjo
Na podlagi meritev kakovosti zraka in identificiranja poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na onesnaženje zraka v zimskem času, so leta 2021 zagnali komunikacijsko kampanjo o pravilnem kurjenju biomase in pomenu učinkovitih kurilnih naprav za zmanjšanje onesnaženja zraka. Meritve namreč kažejo, da je v zimskem obdobju velik del onesnaženja zraka z delci prav posledica neučinkovitih malih kurilnih naprav.
»Odziv občanov na kampanjo je bil sicer dober, a so nas opozarjali, da je za menjavo naprav pomembno subvencioniranje,« pojasni sogovornik. Trenutna energetska kriza marsikoga usmerja v uporabo biomase, a bi moral biti pri tem domišljen celoten sistem, da bodo uporabniki lahko prišli do naprav z nizkim onesnaževanjem. To je po Geršičevih besedah realno mogoče le prek ustreznih uredb in subvencij – s sistematično državno podporo.
»Tukaj pridemo do zanimivega navzkrižja: od leta 2021 Novo mesto ne sodi več med območja s slabo kakovostjo zraka, ker so se podatki o preseganju mejnih vrednosti dejansko izboljšali. Zato za zamenjavo stare kurilne naprave naši občani niso več upravičeni do subvencije. Na prvi pogled je to razumljivo, v resnici pa dolgoročno s takšno logiko potencialno poslabšujemo razmere,« kritično razmišlja sogovornik.
Vsaj desetina prihrankov energije posledica uporabe IoT
V Novem mestu zaradi energetske sanacije javnih stavb prihranijo približno 1.500 megavatnih ur energije na leto. Vsaj deset odstotkov teh prihrankov je posledica interneta stvari, prek katerega nadzirajo in upravljajo naprave. »Pri tem je treba upoštevati, da je digitalno upravljanje del skupnih tehnoloških ukrepov, ki vplivajo drug na drugega, ima pa v nekaterih primerih ključen delež zaradi možnosti trenutnega prilagajanja in upravljanja praks in uporabniških vzorcev hlajenja in ogrevanja prostorov,« pravi Geršič. »To v prihodnosti na podlagi analiz in prilagajanja trendom prinaša možnost za dodatne prihranke, ki jih na drugih tehnoloških področjih ni mogoče dosegati.«
Lažje oblikovanje prometne politike
Iz podatkov o uporabi parkirnih mest, ki so jih pridobili z merjenjem zasedenosti posameznih parkirišč v bližini mestnega jedra, so v Novem mestu posodobili tudi parkirno politiko. »Brez zbranih podatkov bi ravnali na pamet, iz analize vzorca ravnanja uporabnikov pa lahko parkirno politiko prilagodimo tako, da ta pozitivno vpliva na zasedenost parkirišč ter s tem posredno tudi na razbremenitev središča mesta s stoječim in motoriziranim prometom,« je z rezultati meritev in posledičnimi ukrepi zadovoljen sogovornik.
Internet stvari pri upravljanju vodovodnega sistema uporablja tudi Komunala Novo mesto. Občani pijejo bolj kakovostno pitno vodo, za prečrpavanje katere je potrebne manj energije. Enako velja za energetske prenove, ki vključujejo elemente interneta stvari, saj ob boljšem udobju v objektih opažajo tudi prihranek energentov.
»Trenutno dogajanje na področju energentov kaže, da smo šli v pravo smer, vprašanje je le, ali bo to dovolj,« pravi Geršič in nadaljuje: »Težko bi sicer rekli, da gre pri naših aktivnostih že za velike rezultate, vendar skupaj sestavljajo celoto, ki jo lahko tako ali drugače čutijo vsi prebivalci. Ti sicer dobro razumejo priložnosti digitalnega razvoja in imajo pri tem visoka pričakovanja.«
Zelo zaželeni so prevozi na klic
V anketah Novomeščani povedo, da pričakujejo predvsem razvoj digitalnih storitev na področju javnega potniškega prevoza, zato so trenutne razvojne prioritete občine usmerjene v to področje. V raziskavi o potencialni uporabi dinamičnih javnih prevozov, ki temeljijo na aplikacijah za pametne naprave, se je izkazalo, da je potreba ali želja po uporabi prevozov na klic velika, saj lahko med drugimi rešuje nekaj ključnih mobilnostnih potreb starejše populacije, kot so obisk zdravnika ali trgovine, ter prebivalcev, ki ne živijo v urbanem centru Novega mesta.
Zaradi skokovite rasti cen pogonskih goriv je lahko takšna oblika prevozov, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah za optimizacijo logistike ter električnih prevoznih sredstvih, še bolj zanimiva, kot je bila konec leta 2019, ko so na občini opravili obširno raziskavo.
Tudi s podjetji v občinskem okolju dejavno sodelujejo, so pa, kot poudari Geršič, v mnogih primerih že zdaj bolj napredna kot lokalna samouprava, a je pomembno, da občina ustrezno odgovarja tudi na njihove razvojne potrebe. Vpeljava javnega omrežja LoraWAN je tako deloma tudi odgovor na njihove potrebe.
Mestna kartica kmalu tudi za plačevanje javnega prevoza
Oktobra lani so v Novem mestu uvedli kartico sitium, s katero je trenutno možno plačevati le parkiranje, v kratkem pa bo s pametno denarnico Valú možno še plačevanje javnega potniškega prevoza ter knjižničnih storitev. Kartica sitium bo z vključitvijo storitev javnega potniškega prevoza v sistem prinašala tudi različne podatke o vzorcih njegove uporabe, tako bodo javni promet deloma lahko prilagajali potrebam občanov oziroma bodo frekventnost prevozov lahko primerno prilagodili.
»Pri sistemih za obvladovanje mobilnosti imamo zelo ambiciozne načrte. Z digitalnimi sistemi želimo razviti nove oblike javnega potniškega prevoza, saj vidimo priložnost v nadgradnji avtobusnih linijskih prevozov z dinamičnimi oblikami javnih prevozov, na primer prek prevozov na zahtevo,« pravi sogovornik. Veliko pričakuje od analitike prometnih tokov, s katero želijo v realnem času analizirati prometne obremenitve in iskati alternativne rešitve ter spodbujati različne oblike trajnostne mobilnosti ter ponuditi večplastne možnosti, kako se najbolj učinkovito premakniti od točke a do točke b.«
Potrebna je sprememba splošne družbene miselnosti
»Digitalna orodja lahko podpirajo naša splošna prizadevanja in razumevanje vplivov na naše okolje, ne morejo pa sama po sebi spreminjati družbe. Pametni sistemi so le del celotne družbene sestavljanke sprememb, digitalizacija, ki jih v nekem delu omogoča, pa ni edini dejavnik, ki bi prispeval k spremembam. Gre za širše družbene spremembe, ki jih lahko podpremo le kot država v celoti – lokalne skupnosti lahko le naredimo svoj del naloge kot promotorji, z analizami, komuniciranjem in izvajanjem državnih in evropskih politik,« pravi Geršič.
Po njegovem mnenju bi bilo zelo učinkovito, da bi na državni ravni poenotiti določena področja digitalnega razvoja v lokalnih skupnostih. »Ni učinkovito, če občine same zase razvijajo svoje delne rešitve, ki ne preidejo v splošno uporabo po vsej državi,« pravi sogovornik in dodaja, da bi na državni ravni morali najti ključna digitalna področja, ki jih bo razvijala in usmerjala država. Kot primer navede shranjevanje podatkov, njihovo standardizacijo in tudi skupne horizontalne platforme pametnega mesta.
