Reševanje ujetih delavcev se nadaljuje, plaz predstavlja tudi okoljsko nevarnost

Zemeljski plaz se je zgrnil nad rudnik Copler v lasti družbe Anagold Madencilik v mestu Ilic v gorati turški pokrajini Erzincan. Videoposnetki, ki so zaokrožili po spletu, prikazujejo ogromno maso zemlje, ki drsi po grapi. Kot je povedal notranji minister Ali Yerlikaya, je bil v zemeljski plaz vključen kup zemlje, ki so jo izkopali v rudniku. 

V tem času so bili v rudniku delavci, devet jih je pod seboj pokopal plaz. Za njihovo iskanje in reševanje je bilo napotenih več kot 800 reševalcev, vključno s policijskimi in vojaškimi ekipami, rudarskimi reševalci in prostovoljci, poroča AP. Reševanju so se priključili tudi preostali rudarji, družine pogrešanih pa so že prispele na območje in nestrpno čakajo na novice o svojih bližnjih.

"Namestili smo reševalna vozila, generatorje in opremo za nočno razsvetljavo. Imamo samo eno željo: da bi lahko družinam sporočili dobre novice," je dejal Yerlikaya.

Policija je medtem v okviru preiskave pridržala štiri vodilne uslužbence rudnika, vključno z vodjo, je poročala nacionalna radiotelevizija TRT.

Zemeljski plaz predstavlja tudi resno grožnjo za okolje. Strokovnjaki in lokalni uradniki so namreč povedali, da je v zemlji močno prisoten cianid – zelo strupena kemična spojina, ki se uporablja za pridobivanje zlata iz rude. To še bolj otežuje reševanje, ki zahteva specializirano opremo. "Iskanje lahko zdaj traja veliko dlje," je dejal predstavnik neodvisnega sindikata rudarskih delavcev Basaran Aksu, piše Guardian. 

Pokrajina leži na severnem bregu reke Karasu, ki je glavni pritok Evfrata, ki teče iz Turčije v Sirijo in Irak. Da bi preprečili Evfratovo onesnaženje, je ministrstvo za okolje zapečatilo potok, ki teče iz jame. Nekdanji predsednik zbornice rudarskih inženirjev Mehmet Torun je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi dogodka. Kot je pojasnil, je kup zemlje, ki drsi proti reki Evfrat, sestavljen iz materialov, ki vključujejo cianid in žveplovo kislino.

"Iz te gore so dolga leta pridobivali zlato, odpadki pa so se kopičili kot gora smeti. Zdaj se ta ogromna masa, napojena s cianidom, pretaka proti reki Evfrat," je opozoril.

Rudnik so leta 2020 že zaprli zaradi uhajanja cianida v reko. Ponovno so ga odprli dve leti kasneje, ko je podjetje plačalo ogromno globo in je bila končana čistilna akcija. Minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je dejal, da je bil rudnik pregledan lanskega avgusta in da med pregledom niso našli ničesar, kar bi lahko bilo povezano z današnjo nesrečo. "Naša preiskava o tem, kaj je povzročilo nesrečo, se nadaljuje," je dodal.

Rudarske nesreče v Turčiji sicer niso redkost. Zaradi pogostih zemeljskih plazov je v zadnjih desetletjih država doživela že številne podobne nesreče. Leta 2022 je v eksploziji v premogovniku Amasra na obali Črnega morja umrlo 41 delavcev. Za najhujšo rudarsko nesrečo v Turčiji sicer velja nesreča v premogovniku Somi na zahodu države, kjer je umrla 301 oseba.

Po teh in mnogih drugih nesrečah so številni inženirji opozorili, da so varnostna tveganja vse prevečkrat prezrta, inšpekcijski pregledi pa naj se ne bi izvajali ustrezno, piše AP.