Kamčatka, 1250 kilometrov dolg polotok na ruskem skrajnem vzhodu, na katerega le redko zaidejo turisti, je po pričevanju Rusov res čudovita. Ima kraterje, ledenike, ognjenike, termalne vrelce, brbotajoče gejzirje, edinstveno rastlinstvo, po njej lomastijo ogromni rjavi medvedi.

Tudi na drugem koncu Sibirije, ob ruski meji s Finsko in Norveško, se skriva nedotaknjena narava – zasnežene planjave in morja z izjemno bogatim podvodnim življenjem. Tudi vsa širna pokrajina vmes, celotni ruski sever, ki je združen pod imenom Sibirija, naj bi po zaslugi naravnih bogastev in ogromnih vlaganj v prihodnjih letih postala pravo turistično odkritje.

Vsaj to si želijo tako Moskva kot ruski milijarderji, piše portal Bloomberg, ki navaja predvsem imena, kot so Vladimir Potanin, Leonid Mihelson, Andrej Gurjev, Viktor Rašnikov in Viktor Vekselberg. Ti premožneži so s svojimi globokimi žepi, napolnjenimi z dolarji in rublji, gonilna sila skorajšnjega preboja Sibirije na svetovni turistični zemljevid. Svetu želijo namreč pokazati, da se pri načrtovanju potepanja po največji državi na svetu ne bo treba ustaviti le v preverjeni mestni kombinaciji Moskva–St. Peterburg, ampak da Rusija ponuja mnogo, mnogo več.

"Izjemno nas zanima razvoj Kamčatke. Obožujem jo. Moramo jo zaščiti in na pravilen način predstaviti svetu," je v pogovoru z Bloombergovimi novinarji potrdil Vekselberg, predsednik naložbene skupine Renova, ki je sicer tarča ameriških sankcij. Vekselberg je tudi solastnik več letaliških zgradb na Kamčatki.

Končni cilj: razvoj turizma v Sibiriji

Omenjeni bogataš predstavlja le kamenček v mozaiku povezav med rusko vlado in najuspešnejšimi poslovneži. Tako državni kot zasebni kapital naj bi v Sibirijo oziroma ruski sever v prihodnjem desetletju skupaj vložil kar 31 milijard ameriških dolarjev. S tem denarjem želijo zgraditi ceste, letališča, turistične komplekse in ponudbo, s katero bi privabili tujce v regije v osrednjem delu države.

Ruski predsednik Vladimir Putin namreč ne skriva, da si želi spremeniti deleže zastopanosti gospodarskih sektorjev, saj je država preveč odvisna od izvoza nafte in zemeljskega plina, ki skupaj prispevata okoli 20 odstotkov k bruto družbenemu proizvodu države, v proračun pa celo tretjino sredstev. Bogati poslovneži pa so pri turističnem razvoju Sibirije pripravljeni sodelovati, saj si iz novih ogromnih projektov obetajo velike zaslužke, v za zdaj še skoraj nedotaknjenih območjih pa vidijo velik gospodarski potencial. Sergej Suhanov, vodja državne agencija Tourism.RF., je dejal da bi lahko ruski zasebni sektor v 600 različnih projektov, ki imajo vsi za skupni cilj turistični razvoj Sibirije, do leta 2030 vložil kar 23 milijard dolarjev.

"Turistični razvoj lahko za mnoge regije predstavlja temelj gospodarske in družbene rasti. V turizmu se skriva na desettisoče novih delovnih mest, turistični in gostinski sektor bi lahko zaslužila na milijone dolarjev, ob tem pa ne pozabimo tudi na neskončno priložnosti za nova srednje velika in majhna podjetja," je prepričan Suhanov. Po njegovih besedah bi lahko Kremelj samo v razvoj infrastrukture v Sibiriji namenil sedem milijard dolarjev, regijske oblasti bi primaknile še milijardo.

Turizem trenutno k ruskemu BDP-ju prispeva le okoli štiri odstotke. Želijo si, da bi se do leta 2035 dvignil na 10 odstotkov, ambicij ne skriva Tatjana Karavajeva, podpredsednica Centra za strateški razvoj, ki ga financira vlada. Cilj Kremlja je, da se v rusko blagajno po zaslugi turizma leta 2035 nabere 220 milijard dolarjev – leta 2019 je turistični sektor državi prinesel 4,3 milijarde.

"Turizem pomeni nove službe. Ima pozitivni učinek tako na poslovanje podjetnikov kot na davčne prihodke proračunov posameznih mest in regij," je prepričana.

Premoženje najbogatejših Rusov raste

Kot še dodaja Bloomberg, so prav ruski tajkuni največji zmagovalci svetovnega razmaha potrošnje. Po decembrskih podatkih se je skupno premoženje 20 najpremožnejših Rusov povečalo za 12 odstotkov oziroma 37 milijard dolarjev. Prav zaradi povečanja njihovega bogastva jih Putinova vlada vse glasneje spodbuja k večjim vlaganjem na domačem terenu. Za veliko industrijskih konzorcijev so prav vlaganja v razvoj turizma način, kako se lahko razvijejo odmaknjena območja in s tem obdrži tudi delovna sila. Prav iz Sibirije in daljnega vzhoda se izmed vseh ruskih regij odseljuje največ prebivalcev, kažejo podatki ruskega statističnega urada.

270 milijonov dolarjev za projekt Zatundra

Eden takih primerov negativnega demografskega gibanja je mesto Norilsk, kjer so nikelj kopali že v časih nekdanjega voditelja Josifa Stalina. Zaporniki v delovnih taboriščih so morali po ukazu tedanje oblasti zgraditi tovarne, v katerih so za sovjetske vojne potrebe plemenitili to kovino. Norilsk, ki leži znotraj arktičnega kroga, je imel največ prebivalcev leta 2006. Ves razvoj v mestu, ki leži daleč stran od drugih središč, se dogaja po zaslugi drugega najbogatejšega Rusa, Vladimirja Potanina, ki je največji investitor v tovarno Norilsk Nickel. Gre za največjega proizvajalca niklja na svetu. Potanin si želi zadržati delovno silo v Norilsku, zato samo podjetje skrbi za kulturni in ekonomski razvoj mesta. Norilsk Nickel je odgovoren praktično za vse – tako za delovanje letališča kot regionalne letalske družbe, ki dostavlja osnovne in druge potrebščine v mesto.

A Potaninu to ni dovolj. Razširiti želi svojo gospodarsko dejavnost in v sibirsko okrožje, imenovano Krasnojarsk Kraj, v katerem leži tudi Norilsk, z ogromnimi projekti privabiti tudi tujce. Norilsk Nickel tako na bližnji planoti Putorana, ki zaradi jezer rek, kanjonov in številne populacije severnih jelenov spada pod Unescovo zaščito, gradi več turističnih objektov. V sklopu projekta, imenovanega Zatundra, bodo 270 milijonov dolarjev namenili za gradnjo turistične vasi za vse ljubitelje neokrnjene narave. A v ognju želijo imeti še več želez, zato je Norilsk Nickel začel še en velik projekt, tokrat na drugem koncu Rusije, na polotoku Kola v bližini finske in norveške meje. Tam bo Potanin za postavitev privlačne turistične ponudbe namenil skoraj 400 milijonov dolarjev. Gradnja kompleksa naj bi se začela leta 2023, resort pa naj bi prve goste sprejel tri leta pozneje.

Potanin v turističnih poslih sicer ni nov. Njegovo podjetje Interros je bilo največji vlagatelj tudi v gradnjo resorta Roza Kutor nad Sočijem, ki je skorajda iz nič zrasel pred zimskimi olimpijskimi igrami, ki jih je leta 2014 gostilo to mesto ob Črnem morju. Interros se pri tem ne želi ustaviti, saj v Sočiju z roko v roki z državnimi sredstvi načrtuje še en nov velik turistični kompleks, katerega vrednost je ocenjena na milijardo dolarjev. Poleg tega je Potaninovo podjetje gonilna sila projekta Park treh vulkanov na Kamčatki. Za 540 milijonov dolarjev naj bi tam zrasli hoteli z geotermalno vodo, proge in smučarska infrastruktura.

"Rusija ima edinstveno naravo, ki se lahko primerja z Aljasko ali Islandijo. Kamčatka je turistična bomba, nedotaknjen raj, mešanica Aljaske in čilskih Andov," je polna pohval Olga Zinovjeva, namestnica izvršnega direktorja Interrosa. Na Kamčatki že obstaja eno letališče, Elizovo, a ga bodo popolnoma prenovili. Vodilno vlogo pri tem projektu ima Vekselberg, ki bo za novo podobo letališča, ki jo je zasnoval italijanski arhitekt Claudio Silvestrin, namenil 236 milijonov dolarjev.

"Med Rusi je veliko ljubiteljev smučanja in deskanja"

Družina še enega milijarderja, Andreja Gurjeva, lastnica tovarne gnojil PhosAgro, pa si je za "nalogo" zadala razvoj turizma v mestu Kirovsk prav tako na severu države. Od najbližega večjega mesta Murmansk je oddaljeno 175 kilometrov. Gradnja turističnega naselja in smučarskega resorta Bolšoj Vudjavr je eden izmed načinov, kako zadržati odseljevanje domačinov, saj se je število ljudi v Kirovsku od razpada Sovjetske zveze znižalo za 40 odstotkov. "Prepričani smo, da je to naš jedrni projekt, ki bo gospodarstvu Kirovska dal novo spodbudo in poskrbel za razpršitev panog. Obenem smo prepričani, da bomo z novim smučarskim središčem razveselili prebivalce Kirovska, med katerimi je veliko ljubiteljev alpskega smučanja in deskanja," je dejal Andrej Gurjev mlajši, izvršni direktor skupka družb.

Seznam projektov, ki imajo za cilj turistični razvoj Sibirije, s tem še ni končan. Petrokemična tovarna Sibur, v kateri je večinski lastnik milijarder Leonid Mihelson, je zelo dejavna v mestu Tobolsk, ki je bilo nekdaj celo glavno mesto Sibirije. V Tobolsku, ki je znano po več samostanih in gradovih, so v hišnem zaporu nekaj časa leta 1917 zadrževali carja Nikolaja II. in njegovo družino. Sibur je v izgradnjo novega letališča in vzletno-pristajalne steze vložil 256 milijonov dolarjev. "Menimo, da bomo s temi sredstvi lahko uresničili izjemni turistični potencial Tobolska," je za Bloomberg dejala Marina Medvedjeva, članica upravnega odbora. "Za nas ni pomembno le to, da plačujemo davke in ustvarjamo nova delovna mesta, ampak da obenem v regijah, v katerih smo prisotni, tudi vzdržujemo trajnostno rast."

Ozračje se segreva, kar Sibirijo dela privlačnejšo

Željam, da Sibirija postane turistična zvezda prihodnosti, pa gre na roko še ena, sicer za druge dele sveta skrb vzbujajoča stvar – segrevanje ozračja. Azijski del Rusije sestavlja pretežno sibirska divjina, ki je zaradi podnebja za ljudi izredno neprijazna, skorajda neprimerna za življenje. A s segrevanjem ozračja in podnebnimi spremembami bi lahko Sibirija postala toplejša, s tem pa tudi privlačnejša tako za domačine kot tujce. Revija Forbes je že pred dvema letoma objavila raziskavo ruskih in ameriških znanstvenikov, ki so skušali predvideti, kako bodo izpusti toplogrednih plinov prispevali k rasti temperatur v Sibiriji. Ugotovili so, da bo, če človeštvo ne bo omejilo količine toplogrednih plinov v ozračju, Sibirija postala precej toplejša in vlažnejša. Povprečna temperatura bi lahko tako januarja znašala kar 9,1 stopinje Celzija – trenutno je v nekaterih predelih povprečna januarska temperatura okoli –30 stopinj. Drugi, ne tako skrajni predeli Sibirije, pa bi s segrevanjem ozračjem lahko po podnebju postali podobni do človeka prijaznim predelom Kanade.

"Po najbolj skrajnem scenariju bo azijski del Rusije do leta 2080 imel precej milejše podnebje. Permafrost bo izginil iz trenutno 65 odstotkov ozemlja na 40 odstotkov," so dejali znanstveniki. To pa so razmere, ki so za naselitev ljudi precej ugodnejše kot trenutno, zato bi se lahko življenjske razmere v Sibiriji izboljšale kar za petkrat, so dodali strokovnjaki. "Sibirija je trenutno ekstremno mrzla, a v prihodnosti bi s segrevanjem ozračja na tem območju lahko prišlo tudi do gojitve poljščin, kar bi verjetno k naselitvi pritegnilo veliko ljudi," so dodali.

Segrevanje prinaša tudi požare in tajanje permafrosta

Seveda segrevanje ozračja območju prinaša tudi več nevarnosti. Ena so požari, druga pa razlitja nafte. Visoke temperature in tajanje permafrosta, "trajno zamrznjene zemlje", je bilo lani namreč vsaj deloma krivo za razlitje 21.000 ton litrov nafte v Norilsku. Nafta se je po uradni različici upravljavca razlila, ker so podporni stebri rezervoarja stali v razmočenem permafrostu, čeprav okoljevarstveniki opozarjajo tudi na dotrajanost infrastrukture. Zaradi visoke temperature pa so se razvili tudi velikanski roji sibirskih svilenih vešč. Njihove ličinke se prehranjujejo z iglavci, ki zaradi tega odvržejo iglice in so še bolj ranljivi za požare.

"Zagotavljamo, da daleč naokoli ni nobenega Starbucksa"

"Sibirija bi bila lahko najbolj turistično območje na svetu. Ob Bajkalskem jezeru so sveti šamanski kraji. Obiskovalci imajo ob vrnitvi od tam občutek, da so se pomladili za deset let. Čarobno je. Za tiste, ki so na lovu za res skrajnimi pustolovščinami, priporočam obisk Republike Sahe (njeno drugo ime je Jakutija). Na tem območju se temperatura pozimi spusti do –72 stopinj Celzija, a ljudje nekako vseeno preživijo. In to je tudi kraj, kjer, zanesljivo, daleč naokoli ni nobenega Starbucksa. Čudovito je tudi gorovje Altaj. To je kraj z izjemno čistim zrakom, ki se ga je civilizacija komaj dotaknila. S kajakom se lahko vozite po kristalno čistih rekah, ki tečejo neposredno z gora. To je deviška narava." Tako je Ala Manilova, namestnica ruskega ministra za kulturo, odgovorna za rast turizma, pred olimpijskimi igrami v Sočiju vabila v Sibirijo.

Nekatere turistične agencije, ki organizirajo potovanja v Sibirijo, pa kot vrhunce izpostavljajo opazovanje aurore borealis, valjanje po snegu brez oblačil po obisku savne, opazovanje divjih živali, potapljanje, ribarjenje in pohodništvo. Promovirajo tudi obiske predstav ruskih baletnih šol in preizkušanje znamenite vodke.