Vse, kar morate vedeti glede dolgoročnih neželenih učinkov cepiv proti Covidu-19

Datum:

V času svojega, skoraj 30 letnega proučevanja cepiv je Paul Goepfert, direktor Alabama Vaccine Research Clinic (Raziskovalne klinike za cepiva v Alabami) na Univerzi v Alabami, in zatrjuje, da še nikdar ni videl tako učinkovitih cepiv kot so cepiva proti Covidu-19, ki se jih trenutno uporablja v ZDA: Pfizer, Moderna in Johnson & Johnson. 

Ta cepiva kar za 90 odstotkov zmanjšajo tveganje za okužbe in so 94 odstotno učinkovita proti hospitalizaciji (Pfizer in Moderna). A številni se bojijo, da bi tovrstna cepiva utegnila imeti dolgoročne učinke. Specialist za področje cepiv Paul Goepfert meni, da so zdravila, ki jih prejmemo v enem ali dveh odmerkih drugačna kot zdravila, ki jih ljudje jemljejo leta vsakodnevno in daljše obdobje. Desetletja izkušenj s cepivi in podatki od preko milijarde ljudi, ki so prejeli odmerke cepiva, začenši z decembrom lani, nudijo močan dokaz, da obstaja majhna verjetnost, da bi cepiva proti Covidu-19 prinesla še kakšna nova neodkrita tveganja, poroča uab.

Večina Američanov, ki se še ni cepila ali odlaša s cepljenjem svojih otrok, meni, da je njihova glavna skrb varnost. Kot pravijo se želijo prepričati, da je cepivo zares varno, in da želijo videti, kako cepivo deluje, preden bodo cepili svoje otroke. Goepfert pa je nasprotno prepričan, da že v tem trenutku vemo dovolj – da so že omenjena cepiva varna. Potrebno je namreč vedeti, kako cepiva delujejo in poznati zgodovino cepljenja, zlasti pa poznati odzive ljudi, ki so v zadnjih šestih mesecih, širom po svetu, prejeli tovrstna cepiva.

Cepivo podjetij Pfizer in BioNTech. (Foto: epa)

Dejstvo je, da so cepiva hitro odstranjena iz telesa, kar se močno razlikuje od številnih zdravil, ki jih dnevno jemljejo ljudje. Zdravila, ki jih ljudje jemljejo vsakodnevno, imajo lahko stranske učinke, ki se pokažejo šele po določenem času. Cepiva pa so namenjena izključno temu, da hitro predajo koristno informacijo, zatem pa jih telo hitro odstrani. To je še posebej značilno za cepiva mRNA. Razgradijo se namreč izjemno hitro. Od teh cepiv ni mogoče pričakovati, da bi imela kakšne dolgoročne stranske učinke. In tudi sicer tega v preteklosti ni bilo mogoče zaznati pri kakšnih drugih cepivih.

Neželeni stranski učinki po cepljenju se pojavijo že zgodaj – v nekaj tednih
Stranski učinki se po cepivih pokažejo v nekaj tednih, če se sploh pokažejo, kar pa še ne pomeni, da skrbi glede varnosti cepiv ne obstajajo. Toda v vsakem primeru so se pojavile kmalu po začetku obsežne uporabe cepiva. Neželeni učinki se vselej pojavijo že zgodaj po cepljenju. Skoraj v vseh primerih so neželeni učinki cepiva opaženi v prvih dveh mesecih po njegovi uvedbi. Še dodatno spodbudno je to, da cepiva proti Covidu-19 ne vsebujejo oslabljenega virusa, kot v primeru otroške paralize, ko se je v enem primeru na 2,4 milijona cepljenih pripetilo, da se je virus aktiviral in povzročil paralizo.

Foto: epa

A tudi ta podatek je potrebno primerjati z 60 tisoč otroci, ki so v ZDA leta 1952 okužili s to boleznijo in preko tri tisoč umrlimi za njo samo v tem letu v ZDA. Primeri paralize zaradi cepiva so se pojavili po v enem do štirih tednih po cepljenju. A nobeno izmed cepiv proti Covidu-19 ne vsebuje oslabljeno obliko virusa SARS-CoV-2. Vsa namreč učijo telo, da prepoznajo delček virusa, ki se imenuje “spike protein”, in da tvori protitelesa, ki lahko v primeru resnične okužbe napadejo virus. Leta 1976 pa se je v ZDA pričelo obsežno cepiti proti prašičji gripi. V enem primeru na 100 tisoč oseb so se pojavile neželene posledice – Guillain-Barréjev sindrom (naj bi šlo za imunsko povzročeno bolezen z ohlapnimi ohromitvami). 

Cepiva proti Covidu-19 so bila v tretji fazi preizkušanja testirana na preko 30 tisoč prostovoljcih
Skoraj vsi tovrstni primeri so se pojavili v osmih tednih po cepljenju. Vendar pa je pri tistih, ki zbolijo za prašičjo gripo kar 17-krat večja verjetnost za tovrstne neželene posledice. Ko sta bili cepivi Pfizer in Moderna proti Covidu-19, decembra leta 2020 uvedeni v ZDA, so bili kratkoročni neželeni učinki že poznani iz študij, namenjenih učinkovitosti. Pfizer in Moderna in kasneje Johnson & Johnson, zatem pa še Novavax, so junija 2021 poročali o rezultatih preskusov III. faze preizkušanja cepiva: vsi so vanjo vključili preko 30 tisoč posameznikov, od katerih je cepiva prejela polovica, druga polovica pa je najprej prejela placebo, vse placebo skupine pa so zatem prejele tudi cepivo.

Cepljenje proti gripi (foto: EPA)

Stranski učinki cepiv so se nanašali na področje tolerance, bolečine v rokah, utrujenost in glavobol. Takšni učinki so bili zaznani v enem primeru na 1o tisoč cepljenih. So zelo prehodni in se pojavijo dan ali dva po cepljenju ter zatem naglo izzvenijo. Do 12. junija 2021 je bilo po svetu distribuiranih že preko 2,33 milijarde odmerkov cepiva proti Covidu-19. Med decembrom in junijem pa je bilo mogoče zaznati bolj redke stranske učinke cepiva, ki se ne pokažejo, dokler ni cepljenih več milijonov oseb. Ena oseba na 100 tisoč cepljenih s cepivom AstraZeneca, je doživela motnje strjevanja krvi, pojav znan kot trombotična trombocitopenija. 

Pri zelo redkih posameznikih se opaža težave s strjevanjem krvi ali vnetje srčne mišice
V Združenem kraljestvu je bilo takšnih primerov 79 na preko 20 milijoni primerov cepljenj in 19 smrtnih primerov. Manjše število tovrstnih primerov je bilo moč zaznati tudi v primeru cepiva Johnson & Johnson. Vzroki za to se še vedno ugotavljajo, a vselej se pojavijo med šestimi dnevi in dvema tednoma po cepljenju. Še bolj redek stranski učinek – myocarditis (vnetje srčne mišice) pa se je pojavil pri ljudeh, ki so prejeli cepivi Pfizer in Moderna, kar je približno eden na milijon primerov, v nekaterih populacijah morda tudi več, a vselej v mesecu po cepljenju.

Certifikat za cepljenje na Covid-19. (Foto: epa)

V ZDA naj bi se pri 100 ljudeh na 12,8 milijona odmerkov cepiva J&J pojavil Guillain-Barréjev sindrom, a v dveh tednih po prejemu cepiva in to zlasti pri moških, starejših od 50 let. Vse stranske učinke cepiv je treba vzeti resno, obenem pa jih dati na tehtnico s tistimi mnogo hujšimi, ki jih povzroča Covid-19. Prav tako ni jasno, kako bo bolj kužna različica delta vplivala na obolele. Kot doslej kažejo raziskave, naj bi povzročala hujše stranske učinke, kot druge podvrste koronavirusa. Obenem pa je že znano, da proti tej različici, cepiva še vedno varujejo. Največjo neznanko pa predstavljajo dolgoročni učinki, ki jih prinaša bolezen Covid-19 in te predstavljajo največjo skrb.

Kar do deset odstotkov ljudi, ki zbolijo za Covidom-19 naj bi izkušalo neželene učinke kot so: težave z razmišljanjem, bolečina, utrujenost, izguba okusa in depresija. Vzrokov za to še ne poznamo in kako dolgo bodo tovrstni simptomi trajali ter ali obstajajo učinkoviti načini za njihovo zdravljenje. Mnoge ljudi skrbi, da so bila cepiva prehitro uvedena, a prav podatki velikega števila precepljenih ljudi, dajejo dovolj veliko število zanesljivih podatkov, celo več kot smo jih imeli za katerokoli drugo cepivo. Uporaba teh cepiv kaže na njihovo veliko varnost, zato si zaslužijo zaupanje.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...