O črpanju sredstev v okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost je Vizjaka na seji DZ konec januarja spraševal poslanec LMŠ Igor Peček. Opozoril je, da je Slovenija ena najslabših članic po porabi sredstev s področja čiste energije, ter menil, da je treba načrte zastaviti na novo in jih pospešiti. Vizjak je takrat odgovoril, da je nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pripravila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, upravlja pa ga ministrstvo za finance. Predstavil je stanje projektov v njegovem okoljskem delu.
Danes so si poslanci za razpravo o Vizjakovem odgovoru rezervirali štiri ure časa. "Osnovni razlog je predvsem ugotoviti, v kakšni fazi so projekti in kako poteka njihova realizacija, še preden Evropska komisija izda svoje prvo poročilo," je dejal Peček. Besedo bi nato dobil Vizjak, vendar je predsednik DZ Igor Zorčič povedal, da je udeležbo pri tej točki dnevnega reda zaradi mednarodnih obveznosti opravičil.
Razprava o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je po besedah Nika Prebila (LMŠ) izrednega pomena. "Investicije iz teh sredstev so lahko razlika med izhodom iz krize ali pa poglabljanjem v njo. Naša vlada tega očitno še danes ne razume," je dejal. Ob tem je opozoril, da se je Slovenija odločila za investicije v čisto energijo nameniti le 5,7 odstotka razpoložljivih sredstev iz načrta, kar je precej manj kot v drugih državah članicah. Medtem pa še vedno več subvencij nameni za fosilna goriva kot za spodbujanje v obnovljive vire energije, je dejal.
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost temelji na "precej ad hoc rešitvah in na seznamu nekih preferenc, zbranih po načelu od spodaj navzgor ter deljenju bonbončkov, ne pa na dolgoročnih strategijah in programih, ki bi res zagotavljali zeleni in razvojni preboj," je ocenila Maša Kociper (SAB). Sloveniji je iz evropskega mehanizma namenjenih 10,2 milijarde evrov, je spomnila in menila, da bi za pravi razvojni preboj potrebovali še dodatna sredstva, ki pa ne smejo biti pridobljena z nerazumnim zadolževanjem.
Marko Koprivc (SD) je opozoril, da nas lahko prehod v brezogljično družbo oziroma t. i. zeleni prehod drago stane, če se nanj ne bomo pravilno, predvsem pa pravočasno odzvali. Sredstva, ki so za ta namen namenjena naši državi, moramo pametno ter preudarno porabiti, predvsem pa jih moramo porabiti v kar največji meri, je pozval. Obžaloval je, da so države, ki so nam za zgled in se z njimi radi primerjamo, mnogo boljše pri načrtovanju in porabi sredstev EU kot mi.
Nataša Sukič (Levica) je glede vsebine načrta na področju zelenega prehoda menila, da podnebne spremembe terjajo hiter in pravičen prehod na nizkoogljični promet. Naštela je modernizirano železniško omrežje in javni potniški promet ter pozvala k vzpostavitvi neprofitnega javnega potniškega prometa v državni ali občinski lasti. Potrebne se ji zdijo tudi spremembe prostorskega načrtovanja mest in pokrajin v smeri decentralizacije, kar bi v prihodnosti zmanjšalo potrebo po dnevnih migracijah.
V načrtu za okrevanje in odpornost je velik poudarek na spodbujanju javnega potniškega prometa, uporabi alternativnih goriv v prometu in naložbah v prometno infrastrukturo, ki bo prijazna do okolja, predvsem železniško, pa je dejal Mihael Prevc (NSi). Zatrdil je, da se potrebe po odgovornem zelenem prehodu zavedajo.
Boris Doblekar (SDS) je menil, da bo izvedba načrta za okrevanje in odpornost zagotovo dober začetek za zeleni prehod. Sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za okrevanje in odpornost, so primerna, poraba pa učinkovita in v korist države, občin in podjetij, je dejal.
