S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Karla Vrečarja, upravnika šentjurske klavnice, je kar greh zmotiti ob tej napeti situaciji z mesom. EGS in omejitev izvoza, domači kupci in še marsikaj drugega se zgrne na ramena. No, upravnik Vrečar jih nosi pokonci prav tako, kot že vsa ta leta najrazličnejših kriz in pretresov.
»Kakšno je danes stanje v šentjurski klavnici?«
»Danes? Precej težavno. Ni toliko dela, kot ga narekujejo kapacitete, obstaja aktualno vprašanje plasmana mesa. Glavni vzroki so omejene količine prodaje v obmejnem prometu, predvsem pa izvoz. To seveda ni problem samo šentjurske klavnice, . ampak vseh v Jugoslaviji.«
»Vendar, kako bo ta zastoj vplival na šentjursko klavnico?«
»Po našem načrtu ta problem ne bo prehud, saj pri odkupnih cenah nimamo na mena delati sprememb. Hočemo obdržati linijo pitanja in kol jemo živino po kooperacijskih pogodbah kljub te mu, da nam od drugod ponujajo cenejšo živino. Za mesec ali dva je to v redu.«
»Kaj pa potem?«
»Vprašanje! Potem pač računamo na državno rezervo, na to, koliko bodo na razpolago skladišča, ki danes niso itd. Velja načelo, ne zmanjšamo kooperacijske proizvodnje.«
»Kaj menite o zelenem planu?« »Zelo lepo je zasnovan. Mislim, da se vse začne pri zemlji. Zadnje čase smo opazili opuščanje osnovnih kmetijskih dejavnosti. Ni bilo dovolj ljudi, gnojil, reprodukcijskega materiala in vsega ostalega. Če bo našemu kmetijskemu proizvajalcu zagotovljena solidnejša proizvodnja, ki danes niha, potemtakem zeleni plan mora uspeti.«
»Kako ocenjujete stanje kmetijstva v šentjurski občini?« »Razvoj kmetijstva je v občini vedno boljši. V petih letih smo si zastavili nalogo specializirati večje število kmetijskih gospodarstev. Računali smo na sto kmetij in istočasno adaptacijo še novih sto kmetij. Danes je preusmerjenih že preko 40 kmetij, adaptiranih pa jih je že preko sto. Zdaj priporočamo kmetom lažje investicije zaradi pretežkih obveznosti, kar nam je pokazala praksa. Žal pa je pri nas starostna struktura še vedno prešibka, premalo je mladih ljudi, ki bi se načrtno usmerjali v kmetijstvo.«
M. Seničar, Novi tednik, 4. 4. 1974
