Strategija določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške (Saša) in Zasavske regije. Ob letnici izstopa iz premoga opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni in EU ravni za ta namen ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, so pojasnili v vladi.

Zapiranje rudnikov

Strategija tudi opredeljuje ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja. Ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Država lahko računa na slabih 250 milijonov evrov

Sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja je nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine, so zapisali v vladi. Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovnici bo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen tudi neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov, so dodali.

Strategija pripravljena z ključnimi deležniki

Strategija je, kot so podčrtali v vladi, nastala z uporabo pristopa od spodaj navzgor, z vključevanjem ključnih deležnikov iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih in nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Izvedena je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa njeno okoljsko sprejemljivost.