Bruselj odločen, da zaščiti vladavino prava v EU

V Evropskem parlamentu v Bruslju je danes v okviru skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic potekala razprava, namenjena izmenjavi mnenj na podlagi drugega letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU.

Razprava se je vrtela pretežno okoli vprašanja primarnosti prava EU po nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava. Didier Reynders je pri tem ponovil, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom in so vse odločitve Sodišča EU zavezujoče za vse organe držav članic, vključno z nacionalnimi sodišči.

"Ukrepali bomo in odločeni smo to storiti. Vendar pa vselej ostajamo zavezani dialogu," je poudaril Reynders. Pri tem je ponovno zatrdil, da so pripravljeni uporabiti vsa orodja, ki so na voljo za obrambo vladavine prava, da bi se učinkovito odzvali na vse poskuse oslabitve pravne države. Med temi sta tudi mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in postopek po 7. členu lizbonske pogodbe.

Letno poročilo komisije o stanju vladavine prava v EU je le eno od orodij v naboru ukrepov, ki jih komisija lahko uporabi, je dejal v današnji razpravi, ki jo vodi poslanka Sophie in 't Veld.

'Nazadovanje pri vladavini prava predstavlja eksistencialno grožnjo za EU' 

V razpravi je ob Reyndersu sodeloval tudi profesor za evropsko pravo Laurent Pech z londonske univerze Middlesex, ki kot soavtor v okviru raziskave pripravlja priporočila za izboljšanje učinkovitosti poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU. V svojem nastopu prek video povezave je opozoril, da se EU te dni sooča z nazadovanjem pri vladavini prava, ki je zelo pomembno vprašanje za unijo. To nazadovanje naj bi predstavljalo eksistencialno grožnjo za EU in spodkopavalo temeljno načelo, na katerem temelji pravni red EU.

Ena ključnih ugotovitev študije je, da dialog z nacionalnimi oblastmi v nekaterih članicah, ki namerno spodkopavajo pravno državo, ne deluje. Meni tudi, da bi bilo treba bolje povezati poročilo komisije z orodji za ukrepanje v primerih kršitev.

Dotaknil se je tudi pomanjkljivosti poročila in med temi omenil uporabo diplomatskega, evfemističnega jezika, zaradi česar obstaja nevarnost normalizacije očitne kršitve vladavine prava. Poleg tega poročilo komisije ne daje priporočil in ne določa rokov.

Tudi več poslancev je bilo kritičnih do mehkega jezika v poročilu, ki da ne odseva dejanskih razmer na terenu.

Reynders je sicer zatrdil, da komisija jasno razlikuje med ugotovitvami in zaskrbljenostjo pretežno v vseh članicah in sistemskimi vprašanji v nekaterih državah članicah. Za slednje komisija uporablja drugačna orodja, dialog ni dovolj, je poudaril. Po njegovih navedbah namerava komisija v prihodnje pri pripravi poročila upoštevati tudi priporočila za vsako državo članico.

Dovžan: Nadaljevati je treba razpravo z namenom izboljšanja kulture pravne države

V imenu Sveta EU, ki mu predseduje Slovenija, je poslance prek video povezave nagovoril tudi državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan. Kot je dejal, je slovensko predsedstvo razpravo o vladavini prava doslej vzelo zelo resno.

Pri tem je omenil splošno razpravo o stanju vladavine prava v EU, ki jo je predsedstvo pripravilo oktobra. Novembra bo sledila razprava o stanju v posameznih članicah, v decembru pa še razprava na podlagi 7. člena o Poljski in Madžarski, je povedal.

Po Dovžanovem mnenju je prostor za izboljšave glede vladavine prava v vsaki državi članici. Nadaljevati je treba razpravo z namenom izboljšanja kulture pravne države, pa tudi za boljše razumevanje z ozirom na različna ustavna ozadja, zgodovinske izkušnje in politična okolja.

Pri tem je opozoril, da so v poročilo o stanju pravne države vključene le države članice, bi pa bilo treba razmisliti tudi o tem, da se v pregledu upoštevajo tudi institucije EU, ki niso le oblikovalke zakonodaje, temveč tudi izvajajo zakone.