DL: Bizeljski ajdov kolač - Posebnost Bizeljskega in poslastica mnogih

6.1.2024 | 11:40

Zdravka Kampijut, Slavica Antolovič in Milena Vranetič (Foto: M. L.)

Razstava je bila prepričljiva. (Foto: Lea Babič)

Aktiv kmetic Bizeljsko, ki deluje v Društvu kmetic Brežice, je na Bizeljskem pripravil sedemnajsto ocenjevanje in razstavo bizeljskega ajdovega kolača. Prireditev članice aktiva Bizeljsko v sodelovanju z Osnovno šolo Bizeljsko pripravljajo tradicionalno zadnji konec tedna v oktobru.

K sodelovanju pri peki, ocenjevanju in razstavi so po besedah predsednice Društva kmetic Brežice Zdravke Kampijut vabljeni vsi, ki cenijo tradicionalno hrano in kuharske posebnosti domačega kraja, pa tudi vsi, ki so željni novih izzivov in izkušenj. »Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt in primer dobre prakse, s katerim nam je že skoraj pozabljeno jed uspelo ponovno obuditi in jo povzdigniti do te meje, da je ta kolač danes skoraj protokolarna obveza na večjih dogodkih v občini, z njim velikokrat pogostijo tudi na regijskih in državnih prireditvah. Priprava kolača in recept, ki se prenašata iz roda v rod, pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, k pestrosti in posebnostim območja, kjer se pojavljata. Najpomembnejše pa je, da ajdov kolač živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vse več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je bistvo pri ohranjanju kulturne in lokalne dediščine,« je rekla Zdravka Kampijut.

Aktiv Bizeljsko želi s kolačem povezati čim širši krog ljudi. »Članice smo v sodelovanju z Osnovno šolo Bizeljsko pripravile delavnice o pripravi ajdovega kolača,« je povedala predsednica aktiva Slavica Antolovič.

Ocenjevanje z razstavo je vsakič praznik bizeljskega ajdovega kolača. Na tokratnem so jih ocenili in razstavili petnajst. Kolač pečejo večinoma ženske, tako je bilo tudi tokrat, Kampijut in Antolovič pa sta z veseljem povedali, da se glede omenjene tradicije očitno nekaj spreminja. Tokrat so namreč sodelovali tudi trije učenci in učenka iz Osnovne šole Bizeljsko, med njimi sta Boštjan Kranjc in Tilen Mihelin dobila zlati priznanji, ter Melany Cvetko iz Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova, ki je tudi dobila zlato priznanje. Skupno so na ocenjevanju podelili enajst zlatih in štiri srebrna priznanja.

Vpis v register

Tokratni praznik bizeljskega ajdovega kolača je bil še posebej slovesen. »S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja naša preprosta kulinarična posebnost, bizeljski ajdov kolač, letos evidentirana in tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut. Vpis pripravljajo s strokovno pomočjo Posavskega muzeja Brežice, pričakujejo ga spomladi 2024. »S skupnimi močmi s Posavskim muzejem Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano v register kot nosilec priprave mlinčevke, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca,« je še povedala sogovornica. Kolač si z vpisom v register nesnovne dediščine, kot meni predsednica Občinske turistične zveze Brežice Branka Stergar, še utrjuje vlogo protokolarne lokalne jedi.

Kolač dežele Bizeljsko

Na ocenjevanju so podelili enajst zlatih in štiri srebrna priznanja. (Foto: M. L.)

Vsa leta je koordinatorka ocenjevanja ajdovega kolača na Bizeljskem Milena Vranetič, ki je bila tudi pobudnica ocenjevanja. Letos so bile v ocenjevalni komisiji poleg nje Slavka Preskar, ki je bila predsednica Društva kmetic Brežice, ko so začeli ocenjevanje in razstavo bizeljskega ajdovega kolača, vinska kraljica Slovenije 2016 Sara Stadler in predstavnica Kozjanskega parka Ema Jevšnik.

»Posavski muzej nam zdaj vodi vpis v register nesnovne dediščine. Ta vpis je cilj, ampak morali bi bizeljski ajdov kolač tudi bolje tržiti. Kolač bo vpisan v register nesnovne dediščine, ne bo pa zaščiten kot jed, kot je npr. gibanica. Za zaščito kolača kot hrane bi moralo biti vključenih enajst proizvajalk. Pred leti smo glede tega že pozvali k sodelovanju aktive in društva ob vinski turistični cesti,« je povedala Milena Vranetič. Kot pravi, se zaradi imena bizeljski ajdov kolač ne smejo zapirati v krajevne meje. »Predlagala sem bizeljski ajdov kolač, da bi bil Bizeljancem bliže. Vendar Sromlje, Pišece in drugi kraji tu, recimo območje ob vinski turistični cesti – to je ‘dežela’ Bizeljsko; Bizeljsko ni samo ozko vas Bizeljsko, ampak je širše območje. In v pripravo ajdovega kolača želimo vključiti celotno območje,« pravi Milena Vranetič.

K praznični podobi 17. praznika bizeljskega ajdovega kolača so prispevali tudi gost dr. Ivan Kreft, genetik, žlahtnitelj rastlin, predvsem ajde, ter nastopajoči v sporedu iz Osnovne šole Bizeljsko in predstavnice prijateljskega hrvaškega Društva vzorne hrvaške kmečke ženske, svoje je dodala tudi razstava Namizno posodje naših babic.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar