Gradimo mostove strpnosti

16.3.2024 | 09:50

Strpnost je sposobnost ali lastnost, ki omogoča, da oseba sprejema ali tolerira različne ideje, prepričanja, obnašanja in vrednote, ki se razlikujejo od lastnih. Gre za spoštovanje raznolikosti in različnosti med ljudmi, ne glede na njihovo raso, spol, vero, politična prepričanja ali druge dejavnike. Strpnost vključuje sposobnost empatije in razumevanja stališč ter življenjski okoliščin drugih ljudi, ne glede na to, ali se s temi stališči strinjamo ali ne. Strpnost pojmujemo kot pogoj sobivanja ljudi na primerni kulturni in socialni ravni. (citat iz glasila Slovencev v Argentini)

Poudariti je treba, da strpnost ne pomeni nujno soglasja z drugimi mnenji, ampak predstavlja spoštovanje pravice posameznika do izražanja svojih stališč in prepričanj. Strpnost je ključna za vzpostavljanje mirnih odnosov in sožitja v družbi, saj omogoča sodelovanje in dialog med različnimi skupinami ljudi. Če ljudje izražajo strpnost, ustvarjajo bolj odprto in vključujočo skupnost, ki spodbuja enakopravnost, svobodo in spoštovanje med vsemi njenimi člani.

Ljudje s(m)o lahko nestrpni iz različnih razlogov. Izpostavljam dejstvi kot sta nepričakovanost in negotovost. Človeški um je občutljiv na negotovost in nepričakovane situacije. Če ljudje ne vemo, kaj se bo zgodilo ali koliko časa bo trajala negotovost ali nepričakovanost, se lahko subjektivno počutimo nestrpno, zaradi želje po jasnih odgovorih, pojasnilih in hitrih rešitvah.

Nestrpnost se lahko rodi zaradi človekove potrebe po nadzoru. Namreč, nekateri ljudje imajo močno potrebo po nadzoru nad svojim okoljem in življenjskimi situacijami. Ko izgubljajo nadzor ali pa se stvari ne odvijajo po njihovih pričakovanjih, lahko postanejo nestrpni.

Sodobno življenje je hitro in dinamično, kar lahko poveča pričakovanja po takojšnjih (lahko tudi popričakovanih) rezultatih. Če ljudje niso navajeni (po)čakati ali če imajo nizko toleranco za frustracije (ki so duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje), se lahko hitro počutijo nestrpno. Kar lahko dnevno spremljamo v vrsti stavk in političnih peripetij.

Pomembno vlogo pri obravnavanju strpnosti igra stres. Stresna situacija lahko poslabša občutek nestrpnosti. Ko s(m)o ljudje pod stresom, smo manj tolerantni in razumevajoči do čakanja ali (ne)predvidljivih situacij.

Družbeni pritiski, kot so pričakovanja družbe, primerjava z drugimi ali občutek, da je nujno doseči določene cilje v določenem časovnem okvirju, lahko prav tako prispevajo k občutku nestrpnosti. Ali pa se to zgodi zaradi kemičnih reakcij v možganih, ki vplivajo na naše razpoloženje in vedenje.

V strokovni literaturi sem zasledil podatek, da nekateri znanstveniki menijo, da so nekatere lastnosti nestrpnosti povezane z biološkimi dejavniki, kot je genetska nagnjenost. Izpostaviti je treba tudi, da imajo nekateri ljudje nizko toleranco do frustracij. Hitro se počutijo nestrpne ali razdražene, zlasti v primerih, če se dogodki ali stvari ne odvijajo po njihovih željah.

Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na nestrpnost ljudi, pri čemer je treba razumeti, da je nestrpnost običajen človeški odziv in da se z razumevanjem svojih občutkov in z učenjem tehnik obvladovanja stresa nestrpnost lahko zmanjša.

Na izbruhe strpnosti vpliva tudi pomanjkanje samozavedanja, saj se nekateri ljudje niti ne zavedajo, da so nestrpni. Problem je v njihovem obnašanju, ki ne prepozna sramu lastnega vedenja, zaradi pomanjkanja lastnih občutkov ali razlogov za nestrpnost.

Osveščanje ljudi o pomenu strpnosti ter spodbujanje strpnega vedenja lahko poteka na različne načine, pri čemer ima pomembno vlogo izobraževanje. Pomembna so predavanja, delavnice ali razprave o strpnosti, kjer bodo ljudje pridobili spoznanja in vedenja o pomenu strpnosti, pri čemer bodo lahko spoznali lastne predsodke in pričeli graditi medsebojno razumevanje na podlagi strpnosti.

Za ozaveščanje ljudi o strpnosti so pomembne izobraževalne kampanje in dogodki, ki spodbujajo strpnost med ljudmi. Pomembna je tudi moč medijev, ki bi morali širiti ideje o strpnosti in nenapadanju. Posebej pomemben pa je osebni zgled. Ki bi ga morali v prvi vrsti širiti politiki in visoki državni funkcionarji. Vse preveč pa so ravno oni tisti, ki v javnosti širijo nestrpnost. Zato imamo vojne, takšne in drugačne krize, hude spore, stavke in kršitve integritete. Spodbujati bi morali tudi medkulturni dialog, ki naj bi širil strpnost med različnimi skupinami in kulturami.

Pomembno je, da se osredotočimo na gradnjo mostov med ljudmi na vseh nivojih, namesto, da ustvarjamo ločnice. S strpnostjo in s spoštovanjem do različnosti lahko ustvarimo bolj harmonično in povezano družbo, ki bo gradila na načelih enakosti in enakega obravnavanja.

»Misli, a dopuščaj tudi drugim, da mislijo«,
se glasi o strpnosti poslanica britanskega znanstvenika, akademika Rexa Richardsa.

Tekst in foto: Bojan Avbar