Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Peruju (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Peru.
Fotografija: Machu Picchu, Peru. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Machu Picchu, Peru. Foto: Shutterstock

Gospodarske panoge Peruja


Perujsko gospodarstvo je nastajajoče socialno tržno gospodarstvo, za katerega je značilna visoka raven zunanje trgovine in gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom, kot ga je razvrstila Svetovna banka. Peru ima 27. največje gospodarstvo na svetu po skupnem BDP in trenutno doživlja visok indeks človekovega razvoja.
 
Gospodarstvo je izjemno raznoliko in ima številne potenciale; bogata nahajališča naravnih virov, velik kmetijski potencial, dobra ribolovna območja, tradicionalno tekstilno industrijo ter ogromno turističnih zmogljivosti. Je druga največja ribolovna velesila na svetu ter po rudnem bogastvu najbogatejša andska država. V zadnjem obdobju pa je Peru postal tudi eden vodilnih igralcev na trgu ekološke hrane; predvsem kave in banan.
 
Peru je država s srednjimi dohodki, ki se sooča s številnimi podobnimi težavami, kot jih imajo države z nizkimi dohodki, brez upravičenosti do pomoči. Peru je član ključnih mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi, Organizacijo ameriških držav, APEC in Svetovno banko.
 
image_alt
Kako bogati so Barack Obama, Joe Biden in ostali ameriški predsedniki?

Njegovo gospodarstvo poganjajo storitve, ki predstavljajo 53,2 odstotka njegovega BDP, sledijo industrija s 26,2 odstotka in kmetijstvo z 8,7 odstotka. Peru ima od leta 2007 pozitivno trgovinsko bilanco v višini 8,9 milijarde USD.
 
Kar 45 odstotkov Perujcev meni, da je njihova država bolj kapitalistična kot socialistična, le 24 odstotkov pa jih pravi, da je bolj socialistična kot kapitalistična. Južni Peru je edina regija, kjer večina prebivalcev (57 odstotkov) meni, da so bolj socialistična kot kapitalistična država.
 
Zaradi močne gospodarske rasti in uspešnosti Peruja se je stopnja revščine od leta 2002 znižala za 23 odstotkov.
 
Leta 2019 je državni dolg Peruja znašal okoli 53,29 milijarde ameriških dolarjev.
 
Stopnja rasti BDP v Peruju je v povprečju znašala 1,26 odstotka od leta 2002 do leta 2020, v tretjem četrtletju leta 2020 je dosegla najvišjo vrednost 32,50 odstotka in v drugem četrtletju leta 2020 rekordno nizko vrednost -26,80 odstotka.
 
Ocena gospodarske svobode Peruja je 67,7, zaradi česar je njegovo gospodarstvo 50. najbolj svobodno v indeksu 2021. Njegova skupna ocena se je zmanjšala za 0,2 točke, predvsem zaradi upadanja sodne učinkovitosti.
 
Peru. Foto: Shutterstock
Peru. Foto: Shutterstock

Država je leta 2012 spadala med eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu z 6,3-odstotno rastjo BDP. Gospodarstvo naj bi se v tem letu povečalo za 9,3 odstotka, kar je bil odmik od pandemije covida-19 v Peruju.
 
Državni BDP je v zadnjem desetletju v razcvetu in se je zaradi gospodarske rasti in hitre širitve potrojil. Kljub temu da je v zadnjih nekaj letih stopnja rasti BDP-ja upadla zaradi padca cen kovin, kar je prizadelo izvoz, ima država še vedno eno najvišjih stopenj rasti BDP v Latinski Ameriki in na svetu. Čeprav ima večina Perujcev koristi od stalne rasti in se je stopnja revščine znižala na približno 24  odstotkov, neenakost ostaja.
 
BDP je v letu 2019 znašal 226,8 milijarde USD. Trenutno skupni BDP Peruja znaša 458,389 milijarde USD, njegovo gospodarstvo pa vodijo industrije, kot so rudarstvo, predelovalna industrija, ribištvo in turizem.
 
Leta 2019 je bil delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu 6,75-odstoten, industrija je prispevala približno 30,58 odstotka, storitveni sektor pa približno 54,37 odstotka.
 
Največje industrije so rudarska, ribiška in turistična industrija. Peru spada med vodilne na svetu v proizvodnji svinca, bakra, zlata in cinka, katere država izvaža v velikih količinah. Ribiška industrija zagotavlja 10 odstotkov svetovne porabe rib.
 
Glavne proizvodne dejavnosti so tekstil, potrošniško blago, predelava hrane in ribji izdelki. Čeprav je perujska vlada poskušala razpršiti industrijsko proizvodnjo, se glavne industrije nahajajo v širšem območju Lime.
 
Zlato, srebro, baker, cink, svinec in železo najdemo po vsej državi, obstajajo pa tudi zaloge nafte in zemeljskega plina.
 
Gospodarska rast je večinoma odvisna od izvoza mineralnih surovin (predvsem zlata, bakra in cinka), tekstila, kmetijskih proizvodov (vrtnin in sadja), ribje moke, storitev in energetskih projektov, kar pomeni občutljivost na nihanje cen na svetovnem trgu.
image_alt
Električni avtomobili: Kakšna je usoda odsluženih baterij?

Pregled gospodarskih gibanj v Peruju

 
Izvoz je znašal 13,7 milijarde USD; uvoz pa 7,5 milijarde dolarjev. Presežek v trgovini z blagom in storitvami v ZDA s Perujem je leta 2019 znašal 6,2 milijarde USD. Peru je trenutno naš 35. največji trgovinski partner z blagom s skupno 15,8 milijarde USD v skupni (dvosmerni) trgovini z blagom v letu 2019.
 
Izvoz: Glavni izvoz Peruja so baker, zlato, cink, tekstil, kemikalije, farmacevtski izdelki,  stroji, storitve in ribje moke. Glavni trgovinski partnerji države so ZDA, Kitajska, Brazilija, Evropska unija in Čile.
 
Leta 2019 je Peru največ izvažal rudo, žlindro in pepel, ki so dosegli vrednost 16,58 milijard ameriških dolarjev. Sledili so biseri, dragi ali poldragi kamni v izvoženi vrednosti 7,15 milijard ameriških dolarjev. Istega leta je izvoz kave, čaja, mete in začimb znašal 786 milijonov ameriških dolarjev.
 
Pomembni izvozni izdelki vključujejo ribjo moko, sladkor, kavo in bombaž. Peru uvaža velike količine živilskih proizvodov, zlasti pšenice, soje, koruze in drugih osnovnih živil.
 
Uvoz: Uvoz Najboljši uvoz Peruja je Rafinirana nafta (3,05 milijarde USD), Nafta (2,05 milijarde USD), Avtomobili (1,45 milijarde USD), Radiodifuzijska oprema (1,23 milijarde USD) in dostavni tovornjaki (1,01 milijarde USD), ki se uvažajo predvsem iz Kitajske (9,61 milijarde USD), Združene države (8,9 milijarde dolarjev), Brazilija (2,25 milijarde dolarjev), Čile (1,79 milijarde dolarjev) in Mehika (1,66 milijarde dolarjev).
 
Glavni izdelki, ki se uvažajo v Peru, so nafta/naftni derivati, kemikalije, plastika, stroji, pšenica, koruza, sojini izdelki, vozila, televizorji, prednji nakladalci, telekomunikacijska oprema in telefoni, papir, bombaž in zdravila.
Lima, Peru. Foto: Shutterstock
Lima, Peru. Foto: Shutterstock

Zanimivosti: poslovno sodelovanje med Perujem in Slovenijo

 
Primerjava med gospodarstvom Slovenije in Peruja je dostopna na povezavi.

 

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je leta 2007 prejel akreditivna pisma veleposlanika Peruja Carlosa Higuerasa - Ramosa.
 
Slovenski predsednik dr. Drnovšek je takrat izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med državama in nad pozitivnimi gibanji gospodarskega razvoja v Peruju. Izrazil je tudi prepričanje v velike možnosti za sodelovanje na področju gospodarstva, pa tudi na področju turizma, kulture in raziskovanja bogate perujske zgodovinske dediščine. Veleposlanik Carlos Higueras-Ramos je opozoril na pričakovanja Peruja, da bo med slovenskim predsedovanjem EU dal dodaten zagon razvoju odnosov med Perujem in EU na vseh področjih. EU je bila njegova država zelo pomembna trgovinska partnerica. Perujski veleposlanik Carlos Higueras - Ramos je ponovno dal povabilo predsedniku Drnovšku, da obišče Peru.
 

Slovenija v Peruju

 
Slovenija trenutno nima veleposlaništva ali konzulata v Peruju.
 

Peru in Slovenija v tujini

 
Perujski konzulat je eno izmed 103 tujih predstavništev v Sloveniji in eno od 78 tujih predstavništev v Ljubljani . 
Več si oglejte na strani EmbassyPages Slovenije.

Perujski konzulat v Ljubljani je eno izmed 237 perujskih diplomatsko - konzularnih predstavništev v tujini. Več si oglejte na straneh veleposlaništva v Peruju.
 
Vir: embassypages.com
 
image_alt
Odličnjakinja za tekočim trakom

Izobraževanje: Izobraževanje se začne z vstopom v osnovno šolo pri šestih letih. Ta traja šest let in je razdeljena na tri cikle po dva razreda. Sledi izobraževanje na petletnih srednjih šolah. Višjo izobrazbo predstavljajo tehniške fakultete, tako javne, kot zasebne. Višješolsko izobraževanje obsega tri in v nekaterih primerih štiri letnike, ob zaključku pa pridobijo naziv »tehničnega strokovnjaka«. Visokošolsko izobraževanje ima že dolgo zgodovino, saj začetki segajo v leto 1551, ko je bila s kraljevim odlokom ustanovljena Universidad Nacional Mayor de San Marcos. Večina univerz se nahaja v Limi, kjer so tudi najkvalitetnejše.
 
Izobraževanje v Peruju je obvezno od 6. do 16. leta. Študijsko leto traja od aprila do decembra 38 šolskih tednov vsako leto. V srednjih šolah vsak teden vključuje 36 razredov.
 
V skladu z ustavo Peruja je izobraževanje v javnih šolah za začetno, osnovno in srednjo stopnjo obvezno in brezplačno. Na javnih univerzah je brezplačno tudi za študente, ki ne morejo plačati šolnine in imajo ustrezne akademske dosežke.
 
Peru ima 8 univerz na lestvici Times Higher Education World University. Najvišje uvrščena univerza v Peruju je Universidad Peruana Cayetano Heredia, ki se uvršča na mesta 601–800 na svetu.
 
Peru je postal ena izmed najbolj priljubljenih študijskih destinacij v Latinski Ameriki, ki vsako leto privabi na tisoče mednarodnih študentov.
 
V rednem študijskem letu je delo omejeno na največ 20 ur na teden.
 

Najboljši univerzi:

  • Pontificia Universidad Católica del Perú, najstarejša in najbolj prestižna privatna univerza, ki je najbolj cenjena med perujskimi univerzami.
  • Universidad Nacional Mayor de San Marcos (UNMSM), spoštovana in najpomembnejša univerza v Peruju, z 20 fakultetami, ki pokrivajo 6 akademskih področij.
Delo: Vse težje je pridobiti dovoljenje za bivanje in delo ter najti službo brez prave delovne vize. Lahko se zgodi, da nekatere službe poučevanja angleščine v jezikovnih šolah sicer ne zahtevajo, a je to nezakonito. Občasno šole oglašujejo potrebe po učiteljih, a večinoma se službo najde preko informacij, ki gredo od ust do ust. Šole pričakujejo da je angleščina vaš materni jezik, plače pa so slabe. Če imate dokazila o kvalificiranosti za poučevanje, toliko bolje. Ameriške in britanske šole v Limi včasih najamejo učitelje matematike, biologije in drugih predmetov, vendar morate za to zaprositi vnaprej. Plačajo precej bolje kot jezikovne šole in vam mogoče pomagajo pridobiti delovno vizo, če želite ostati.
 
Perujsko gospodarstvo je eno najhitreje rastočih v Latinski Ameriki, delodajalci pa zaposlujejo in iščejo v večini delovnih sektorjev: Programerji programske opreme; Zdravstveni pomočniki; Gradbeni inženirji; Znanstveniki za prehrano; Biomedicinski inženirji; Statistični analitiki ter Strokovnjaki za kibernetsko varnost.
 
Nekaj ​​pravnega ozadja pri iskanju zaposlitve v Peruju:  Čeprav ste morda (visoko) usposobljeni na svojem področju in govorite špansko, zaposlitve ne bo enostavno najti. Tudi predpisi o zaposlovanju tujcev so v Peruju precej strogi.
 
image_alt
Hči Steva Jobsa ne bo podedovala niti centa

V perujskih podjetji je težko najti delo, zato se bodo tujci morda lažje zaposlili v enem od številnih mednarodnih podjetij, ki imajo podružnice v Limi. Nekateri organizirajo premestitev s svojih že obstoječih delovnih mest v svoji domovini. Lahko pa se poskusite prijaviti neposredno v pisarnah podjetij v Peruju.
 
Najbolje plačani so strokovnjaki za finančne storitve, ki prejmejo 120.000 USD letno. Zanimivo - najnižje plačani pa so strokovnjaki za IT in za razvoj programske opreme ,z  31.000 USD plače.
 
Kakšne so zahteve za pridobitev delovnega vizuma v Peruju?
  • Potni list, ki je veljaven najmanj šest mesecev po prihodu zaposlenega v Peru.
  • Kopije sprednje in zadnje strani potnega lista.
  • Dve kopiji izpolnjene vloge za izdajo vizuma.
  • Podpisano spremno pismo, ki pojasnjuje namen potovanja v Peru.
Čeprav je dejanska vloga za delovni vizum v bistvu preprost in enostaven postopek, je to, vsaj če poznate perujsko birokracijo, le zadnji korak.
 
Povprečna plača v Peruju je 503 dolarjev, minimalna plača pa znaša 294 dolarjev.
 

Več iz rubrike