Med letoma 2017 in 2021 je osnovno šolo zaključilo le šest odstotkov romskih otrok. Da se razmere slabšajo, opozarjajo tudi na centru za socialno delo. Občani pa medtem opozarjajo na povečanje kriminala, nasilja, tudi v šolah. Država pa da vse to le še omogoča, saj s socialnimi prispevki, ki za njihov standard življenja zadostujejo, dobivajo potuho.
11 županov jugovzhodne regije želi zato zdaj spremeniti zakonodajo. Predlagajo, da v primeru, da otroci ne hodijo v šolo, starši namesto finančne pomoči dobijo le bone za hrano. Pa tudi za tretjino nižji otroški dodatki, če se otroci po končani osnovni šoli ne vpišejo v srednjo, da ne morejo pridobiti vozniškega izpita, če nimajo narejenih vsaj sedmih razredov osnovne šole, višje kazni za sprožitev strelnega orožja v strnjenih naseljih. Ter da se položnice za elektriko in vodo, ki ostajajo neplačane, plačajo iz socialnih transferjev.
Mnogi romski otroci željni novega znanja, a težava so izostanki
Medtem ko so učenci novomeške osnovne šole v petek dopoldan zasedali šolske klopi, so le streljaj stran v romskem naselju Žabjak-Brezje sicer šoloobvezni otroci posedali doma. Prostovoljec Matic Vidic, ki v romskem naselju že peto leto otroke predava verouk in jih poučuje o vrednotah, morali in etiki, pove, da jih je v šolo odšlo le osem od sicer 50 ali 60 otrok. To pa žal ni nič nevsakdanjega, doda.
"Otrok jim je takšna vrednota, da se, če ustrežejo otroku, ki izrazi željo po tem, da v šolo ne bi šel, to kaže kot ljubezen staršev do otroka. Ker ga ima starš rad, ga bo pustil doma. A težava je, da se tako ne naučijo niti delovnih niti učnih navad. Vse to je treba otroke priučiti," poudari Vidic.
32 otrok naselja Žabjek trenutno obiskuje novomeško osnovno šolo center. In čeprav že prvošolci naletijo na veliko oviro, neznanje slovenskega jezika, pa so mnogi željni novega znanja, pojasnjujeta socialni delavki. "Vsi romski učenci se trudijo biti uspešni, se primerjajo s svojimi sovrstniki in si želijo biti tudi sprejeti. Da učenec ne napreduje v naslednji razred, je predvsem posledica odsotnosti od pouka. Nastanejo učni primanjkljaji, ki se še povečujejo," pove Vanja Švajger.
"Opažamo, da pri teh ekstremih že v domačem okolju izobrazba ni vrednota in tako otroka ne dobimo v šolo," pa pravi Nina Kovač. Ravnateljica šole Marta Pavlin pa dodaja, da tudi življenjski pogoji in domače okolje za otroke niso vzpodbudni. Doma namreč ne prejmejo podpore, ki bi jo potrebovali. "Kako bodo ti otroci delali tako kot ostala populacija, ki ima doma svojo sobo, računalnik, izobražene starše, ki pomagajo otrokom? Ti otroci tega niso deležni. Nemogoče je, da pričakujemo, da bo domača naloga opravljena," pravi.
Potrebna predvsem sistemska ureditev
Ob tem pa je Vidic kritičen tudi do podpornega okolja, ki jim ga omogoča država. Petčlanska družina, torej dva starša s tremi mladoletnimi otroki, na primer na mesec prejmeta slabih 1200 evrov denarne socialne pomoči in 430 evrov otroških dodatkov. "Študiramo zato, da bomo imeli službo. Tu pa je preživetje na tej ravni zagotovljeno. Nobene motivacije niti potrebe ni, da bi pač nadaljevali," pravi. Denar pa pogosto ni porabljen, za kar je namenjen, dodaja.
"Niso finančno pismeni in ne znajo razpolagati z denarjem. Tu pa je tudi pištola, ki jim pomeni nekakšno varnost, ali droge, ki jim pomenijo umik iz realnosti in udobje," pravi Vidic. Zato si želijo, da bi vsaj finančni ukrepi starše nagovorili, da otroke pošljejo v šolo.
Tako je na mizi tudi predlog, da bi, če otrok ne bi obiskoval pouka, socialno pomoč namesto v denarju dobivali, "v naravi". "Izdamo naročilnico, s katero gredo v trgovino po hrano in druge nujne življenjske potrebščine. Lahko pa tudi namesto njih plačamo kakšno položnico, recimo za komunalne storitve, elektriko, šolo in tako naprej," našteje direktorica CSD Dolenjska in Bela Krajina Irena Kralj.
Stanje je namreč zaskrbljujoče in to ne le na področju šolanja, dodajajo na centru za socialno delo. Slednje pa opažajo tudi sokrajani. "Stanje se je v zadnjem mesecu močno poslabšalo. Vsaka hiša je imela poskus vloma ali pa vlom. Kot pripadnik Slovenske vojske, bi moral iti na polletno misijo. Vendar pa si ne morem privoščiti, da bi ženo, majhnega otroka in staro mamo pustil doma," pove Vidic.
Novi ukrepi so, tako pravi, a šele prvi korak k izboljšanju stanja, se strinjajo vsi sogovorniki. Predvsem bo potrebna sistemska ureditev, dodajajo. "Da se z uporabniki dela na terenu, da se jih nauči razpolagati s socialnimi transferji. Nauči, ne pa delamo mi namesto njih, da mi namesto njih razporejamo transferje," meni Kraljeva.
Čeprav počasi, se stvari lahko uredijo, dodaja Vidic, ki je v svojih petih letih prizadevanj nekatere že vzpodbudil za vpis na srednjo šolo, spet druge, da so se zaposlili. Gre za verižno reakcijo, pravi. Ko vidijo pri nekom, da je to mogoče, sledijo tudi drugi. A trenutno je še vedno vsak, ki svojo pot nadaljuje v srednjo šolo, pravi čudež, zaključi sogovornik.
