Kip Primoža Trubarja. Foto: BoBo
Kip Primoža Trubarja. Foto: BoBo

V Sloveniji na 31. oktober praznujemo dan reformacije, ki obuja spomin na pomembno gibanje v 16. stoletju in je dela prost dan.

Sorodna novica Leon Novak: Zase to odgovornost lahko prevzamem, ne bi pa rad v Ukrajino pošiljal nekoga drugega
Predsednik republike Borut Pahor. Foto: STA/Daniel Novakovič
Predsednik republike Borut Pahor. Foto: STA/Daniel Novakovič

Ob prazniku je bila v evangeličanski cerkvi Martina Lutra v Murski Soboti osrednja slovesnost z bogoslužjem, s katerim so počastili 100. obletnico ustanovitve seniorata in samostojnosti Evangeličanske cerkve. Prireditve se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je v slavnostnem govoru poudaril, da je zgodovina protestantizma na Slovenskem dolga, pomembna in slavna, prav tako kot zgodovina samostojne Evangeličanske cerkve.

"Je del naše raznolike narodne in nacionalne identitete," je poudaril Pahor. Stoletje samostojne Evangeličanske cerkve po predsednikovih besedah stoji na žlahtnih vrednotah strpnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti – vrednotah, ki niso vezane izključno na veroizpoved, temveč tudi na človekov značaj, značaj skupnosti, narodne in državljanske.

"Prav tako tudi protestantizem ni le stvar Prekmurja, ampak s svojim pomenom za slovensko kulturo in slovensko knjigo pripada celotni Sloveniji. Dan reformacije je praznik vseh Slovenk in Slovencev," so Pahorja še povzeli v njegovem kabinetu.

Golob: Tako kot Trubar bomo stali in obstali

Predsednik vlade Robert Golob. Foto: BoBo
Predsednik vlade Robert Golob. Foto: BoBo

Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem protestantskemu duhovniku z Rašice Trubarju, ki ga je utemeljil s prvim Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim vsem mladim in preprostim Slovencem, je v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob. Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga po Golobovih besedah lahko črpamo iz Trubarja.

"Poznamo ga namreč tudi po geslu 'stati inu obstati'. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu, vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove 'ljube Slovence'," je zapisal.

Zato je po premierjevih besedah prav, da se v časih, "ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja".
"Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo," je sklenil.

Klakočar Zupančič: Dan je namenjen iskanju resnice

Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo
Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo

"Začeti na novo," pa je kot kot bistveni in simbolni pomen praznika poudarila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je, kot je zapisala, namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.

Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je po besedah predsednice DZ-ja pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.

"Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je žal še vedno začrtana v različnih odtenkih sive," je dodala.

Ni le dobrega in slabega, resnica je po besedah Urške Klakočar Zupančič vedno nekje vmes. "Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo," je sklenila poslanico.

Dan, ko je Luter zahteval prenovo Cerkve

Čestitki obeh predsedniških kandidatov

Dan reformacije sta s čestitkami dopolnila tudi predsedniška kandidata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Logar je ob tem poudaril, da je dan reformacije za Slovenke in Slovence tudi praznik jezika ter temelj naše narodne in kulturne identitete. Pirc Musar pa je čestitko pospremila z besedami Primoža Trubarja "stati inu obstati".

"Protestantska reformacija je pomembno zaznamovala Slovence in slovensko kulturo, še posebej je pečat pustila v Prekmurju. Hkrati nam je vsem Slovencem dala prvi tiskani knjigi," je ob prazniku na svoji spletni strani zapisal Logar.

Kot je poudaril, so Slovenci zaradi Trubarja in drugih slovenskih protestantov med prvimi evropskimi narodi dobili prevod Svetega pisma "kot temelja knjižnega jezika, pristnega humanizma ter narodne in kulturne istovetnosti".

Ob dnevu reformacije je posebej čestital evangeličanom in pripadnikom drugih protestantskih cerkva v Sloveniji, hkrati pa dodal, da praznik nima samo verske vsebine.

Sorodna novica Asta Vrečko: Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti

"Za vse Slovenke in Slovence je to praznik jezika ter temelj naše narodne in kulturne identitete. V zahtevnih časih je govorica slovenskega jezika uteha posamezniku, najodličnejše orodje kulture in vezivo naroda in države," je sklenil Logar.

"Lep praznik" je na družbenem omrežju Twitter zaželela tudi predsedniška kandidatka Pirc Musar. Čestitko je pospremila s Trubarjevimi besedami "stati inu obstati".

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Cankarjevem domu. Proslave s slavnostno govornico ministrico za kulturo Asto Vrečko sta se udeležila tudi Pahor in predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič. Umetniški del proslave, ki sta ga oblikovala režiser Damjan Kozole in scenarist Kozma Ahačič, je izpostavil naklonjenost do slovenskega jezika.

Pomen reformacije

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

Dan reformacije, posnetek evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote