DL: Rudniško jezero s pomolom pod vodo - Preveč vode, a tudi hranil

21.2.2021 | 11:40

Pomol je pod vodo. (Foto: M. G.)

Zaradi zamašene odvodne cevi je pomol pod vodo – Kdo je odgovoren za povečano motnost – Izsledki analiz slabši kot leta 2014 – V jezeru je še vedno prisoten rak jelševec, ki je indikator dobre kakovosti vode

Obala Rudniškega jezera v Šalki vasi je z ureditvijo javnih površin nekoliko polepšana in je to poletje ponujala ugodje celodnevnega bivanja in kopanja v jezeru, ki je po zaprtju premogovnika leta 1978 napolnilo kotanje dnevnega kopa.

Lokalna oblast si že od osamosvojitve prizadeva temu čistemu vodnemu biseru – v jezeru, ki ga obkroža sprehajalna pot, se zadržujejo tudi rečni raki, v travišču pa gnezdi več kot sto vrst ptic – dati vsebino. Letos so izvedli ukrepe za izboljšanje stanja kakovosti globinske vode, poseben izziv pa je tudi sanacija prelivnega kanala za odtekanje presežka vode. Gladina jezera je oktobra zaradi večjih padavin namreč zelo narasla in pomoli so še danes nekaj centimetrov pod vodo.

Nemoteno odtekanje vode proti reki Rinži so po 40 letih ustavili razpokane cevi, mulj in vraščene korenine dreves. »Pristopili smo k interventni sanaciji, ki bo glede na zahtevnost stala med pet in petnajst tisoč evrov. Pri tem sodelujemo z direkcijo za vode, saj je jezero v lasti države,« je dejal kočevski podžupan Gregor Košir. Skupaj bodo poskušali pristopiti tudi k pilotnemu odvzemu vode iz jezerskega dna tako, da se vzpostavi vzporedni cevni sistem, ki se naveže na začetni del prelivnega kanala. Voda bi se tako regulirano in nadzorovano odvzemala iz jezera. Njene vzorce je na različnih globinah vodene ploskve pridobilo Potapljaško društvo Ponirek Kočevje, za informativno analizo je poskrbelo tukajšnje podjetje Melamin, pridobljene rezultate pa se je primerjalo z diplomsko nalogo Tatjane Rauh, ki je vzorce jezera na podoben način obravnavala tudi leta 2014.

Podrobno strokovno razčlenitev rastlinskega in živalskega sveta v nedrih jezera, ki je ponekod globoko tudi do 40 metrov, je odstrl na Švedskem živeči Kočevar Žiga Ogorelec, ki v Nemčiji končuje doktorski študij limnologije (vede o celinskih vodah). »Pred leti je bil mnogo bolj pogost navadni rogolist (Ceratophyllum demersum), ki pa ga danes bolj redko opazimo. Njegov upad je verjetno posledica povečane motnosti, kar pomeni, da manj svetlobe prodre do globin, kjer ta rastlina raste. Drugi razlog za upad sta lahko tudi povečana količina rib in njihova konzumacija rastlin – predvsem amurji (Ctenopharyngodon idella) so znani po prehranjevanju z vodnim rastlinjem,« ugotavlja Ogorelec. Glede živali pravi, da mu je premalo poznano, a domneva, da je eden od razlogov za slabšo kakovost vode tudi vlaganje velike količine krapov, ki poleg hranjenja tudi sami prispevajo k motnosti vode na več načinov. Njihovo naravno hranilo so ličinke na jezerskem dnu, kjer z ritjem dvigujejo sedimente v vodni stolpec, kar direktno povečuje motnost. Poleg tega se na tak način iz usedlin sproščajo fosfati in nitrati, kar dodatno prispeva k rasti alg in motnosti vode. V jezeru so še vedno prisotni raki jelševci (Astacus astacus), ki so indikatorji dobrega stanja vode. Njena motnost se izrazito poveča v globini med 21 in 26 metri, na dnu pa je voda praktično črna.

Leta 2014 so potapljači vzorčili do 26 metrov, na 30 metrov niso šli. Kot kaže analiza 2020, se je stanje globinske vode še nekoliko poslabšalo. Ogorelec meni, da ribiči niso edini vir vnosa hranil v jezero. Tudi neurejena gnojna jama kmetije in naravni procesi so vir vnosa. Koliko je posamezen vir odgovoren za poslabšanje, je težko oceniti. Z ribiči je že bil dosežen dogovor o omejitvi hranjenja in vlaganja rib, prav tako potekajo razprave o ureditvi gnojne jame. »Z omejitvijo vnosa hranil in iztokom vode, to sta trajnostni oziroma dolgoročni rešitvi, bo omogočeno, da se stanje jezera na dnu vsako leto nekoliko izboljša. Rudniško jezero je včasih veljalo za eno bolj čistih jezer v Sloveniji in k tej smeri stremimo tudi danes,« si srčno želi Žiga Ogorelec.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 12. novembra 2020

M. Glavonjić