10-letna Kimova vladavina: jedrski poskusi, lakota, zatiranje, izolacija od zahodnega sveta

Zvok jokanja je napolnil ulice Pjongjanga. Učenci v šolskih uniformah so padli na kolena in neutolažljivo jokali. Ženske so se vidno obupane držale za svoje srce. To je bil prizor, ko so strogo nadzorovani severnokorejski državni mediji objavili, da je Kim Džong Il, njihov "najdražji voditelj", umrl v starosti 69 let. Bilo je 19. decembra 2011.

Po vsem svetu so nato korejski analitiki hiteli k svojim mizam in računalnikom, da bi izvlekli čim več informacij o enem človeku, o Kim Džong Unu. Pri komaj 27 letih je bil tako imenovan za "velikega naslednika". Toda malokdo je mislil, da mu bo kaj uspelo. Kako bi lahko družbi, ki nagrajuje starost in izkušnje, vladal nekdo, ki ni imel ne enega ne drugega? Mnogi so napovedovali vojaški udar ali prevzem oblasti od severnokorejskih elit. Toda svet je mladega diktatorja podcenil. Kim Džong Un ni samo utrdil svojega položaja, ampak je uvedel novo obdobje, imenovano "Kim Džong-unizem".

Začel je s čistko svojih tekmecev in pripisujejo mu več kot sto usmrtitev, nato pa se je osredotočil na zunanje zadeve. Štirje jedrski poskusi, 100 izstreljenih balističnih raket in pogovor z ameriškim predsednikom. Toda njegova neusmiljena želja po jedrskem orožju je terjala svojo ceno. Severna Koreja je zdaj v krizi, revnejša in bolj izolirana kot takrat, ko je prevzel oblast.

Kako je bilo torej živeti pod njim?

Deset severnokorejskih prebežnikov, vključno z enim od njegovih vrhunskih diplomatov, pripoveduje o desetih letih njegovega vladanja.

Nov začetek

Študent Kim Geum-hjok je naredil nekaj, zaradi česar bi ga lahko ustrelili. Na dan, ko je umrl Kimov oče, je priredil zabavo. "To je bilo tako nevarno. Toda takrat smo bili tako srečni," je dejal. Zanj je mladi novi vodja, bil predvsem tisti človek, ki je oboževal smučanje in košarko, po besedah študenta je dvignil obete za nove ideje in spremembe.

"Imeli smo pričakovanja glede Kim Džong Una. Študiral je v tujini, v Evropi, zato mogoče nekoliko drugače razmišlja," si je mislil. Geum-hjok je izhajal iz elitne družine in je takrat, pred 10 leti, študiral v Pekingu. Gre za privilegij, ki si ga v Severni Koreji privoščijo le redki. Življenje na Kitajskem mu je odprlo oči v bolj uspešen svet in po svetovnem spletu je iskal novice o svoji domovini.

"Najprej nisem mogel verjeti. Verjel sem, da zahodni ljudje lažejo o Severni Koreji. Toda moje srce in moji možgani so bili razdeljeni. Moji možgani so rekli, da ti ni treba gledati, ampak moje srce je želelo videti še več." 25 milijonov prebivalcev Severne Koreje je namreč pod strogim nadzorom, zato večina ne ve in nima niti dostopa do tega, da bi vedeli, kako jih vidi svet in kakšno mnenje imajo o tamkajšnjem režimu. Prav tako jih učijo, da je vodja nadarjeno in dovršeno božansko bitje, ki si zasluži njihovo neizmerno zvestobo.

Dvomljivci

Če so nekateri ob prihodu na oblast Kima v prihodnost zrli z optimizmom, so bili drugi že v začetku skeptični. Po hodnikih oblasti v Pjongjangu se je šepetalo, da je Kim Džong Un privilegiran otrok, ki ni sposoben vladati. Rju Hjun-vo, nekdanji severnokorejski veleposlanik v Kuvajtu, je za BBC dejal, da so bili njegovi kolegi razburjeni, ker se predsedstvo prenaša z očeta na sina. "Moj prvi vtis je bil: 'ah ne, še eno nasledstvo?' Severni Korejci so se naveličali dednega nasledstva. Predvsem med elitami smo želeli nekaj novega." 

 Družina Kim vlada Severni Koreji, odkar je bila ustanovljena leta 1948. Prebivalce te države učijo, da je krvno sorodstvo sveto. S tem legitimirajo dinastijo. Ob tem se je spraševal: "Kaj lahko 27-letnik ve o smislu vodenja države? To je absurdno."

Obljuba

V govoru leta 2012 je novi voditelj obljubil, da Severnim Korejcem nikoli več ne bo treba "zategniti pasov". Za državo, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja utrpela smrtonosno lakoto, ki je terjala več kot sto tisoč življenj, se je zdelo, da želi njihov novi voditelj končati to moro in trpljenje. Uradnikom zunanjega ministrstva je naročil, naj priskrbijo več mednarodnih uvozov. In nekateri v državi so opazili tudi spremembe.

Voznik Jo Seong-ju iz province na vzhodni obali države je dejal, da je v trgovinah opazil živila, ki niso bila izdelana oz. pridelana v Severni Koreji. 

Očiščenje

Krut je bil do tistih, za katere je menil, da mu predstavljajo grožnjo. Trn v peti mu je bil zlasti njegov stric Jang Song-tek, ki je okoli sebe zbral močno mrežo zaveznikov. Na stotine kilometrov od Pjongjanga na severu države, blizu meje s Kitajsko, se je trgovec Čoi Na-rae pred desetimi leti spraševal, ali bi lahko bil gospod Jang novi vodja države.

"Mnogi od nas smo upali, da bo država bolj odprta, da bomo lahko svobodno potovali v tujino," se je spomnil. "Mislili smo, da če bi Jang Song-teku uspelo prevzeti oblast, bi Severni Koreji prinesel veliko gospodarskih sprememb. Seveda tega nismo mogli govoriti na glas, vendar smo imeli upanje."

Tovrstne govorice pa je morala oblast zatreti. Jang Song-teka so označili za "človeški izmeček", nato pa ga usmrtili zaradi domnevnega spodkopavanja vodstva države. Mladi voditelj je pokazal svoj neusmiljen obraz. 

Prevzem nadzora

Na desetine jih je pobegnilo čez mejo na Kitajsko in na koncu v Južno Korejo, da bi si poiskali zatočišče pred čistkami. Kim Džon Un se je odločil, da bo poskušal preprečiti nadaljnje prebege. Poostril je varovanje meje in postavil ograjo z bodečo žico. Ha Jin-voju je v času, ko je deloval kot pomočnik pri pobegih, uspelo spraviti okoli 100 ljudi iz Severne Koreje. "Država je varnostnim silam na meji naročila, naj ustrelijo vsakogar, ki bo poskušajo prečkati mejo," je dejal."Ko sem prvič čez mejo spravil nekaj ljudi, sem bil zelo prestrašen, vendar sem čutil ta občutek dolžnosti. Že od mladosti sem imel veliko dvomov o Severni Koreji. Zakaj sem rojen tukaj, da veljam manj kot žival brez pravic."

Toda čez nekaj časa so ga označili za nezaželenega v državi in je moral pobegniti. Njegovo mamo so zaprli v taborišče in zaradi brutalnega ravnanja je ostala paralizirana. To še vedno preganja Jin-voja, ki se še komajda spomni materinega glasu.

Gospod popularen

Kljub zatiranju disidentov in prebežnikov se je Džong Un trudil, da bi bil videti bolj dostopen, sodobnejši in prijaznejši od svojega očeta. Poročil se je z mlado žensko Ri Sol-ju. Nastavljala sta se fotografom, se objemala, mahala, smehljala ob obiskih različnih mest in vasi. Toda za navadne Severne Korejce je bila že misel na biti bolj "moderno" prepovedana.

Jon Mi-so je želela slediti trendom, ki jih je videla na pretihotapljenih južnokorejskih DVD-jih. Obupano je želela nositi uhane, ogrlico ali celo kavbojke. "Nekoč so me ujeli, ker nisem spoštovala teh pravil, in so me postavili na javno sramotilno točko, kjer so me verbalno zmerjali." 

Hjun-joung je bila pevka, tako kot žena Kim Jong Una. Toda vse njene pesmi so morale poveličevati severnokorejskega voditelja. Poskušala se je upreti, a so jo pregnali. Kim Džong Un je te tuje vplive opisal kot "zlobnega raka". 

Tik Tik Boom

Vsak preizkus izstrelka rakete se je znašel na naslovnicah po vsem svetu. Toda navadni ljudje tega niso šteli za zmago. "Mislili smo si: 'Joj, za vse te poizkuse so porabili toliko denarja. Ves denar, ki ga zaslužimo zanje, gre za to,'" je dejal nek prebežnik. 

Velika igra 

Naraščanje groženj med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in Kim Džon Unom se je končalo z vrhunsko diplomatsko predstavo. Diktator, ki je v zahodnih medijih tako pogosto karikiran kot debel razvajen otrok, je samozavestno korakal ob boku ameriškega predsednika. Severnokorejski časopisi so njun stisk rok v Singapurju ovekovečili na prvih straneh. 

"Preprosto nismo mogli dojeti, kako bi to srečanje lahko pripeljalo do izboljšav ali česa podobnega," je dejal trgovec Čoi Na-rae. Dodal je, da: "Severna Koreja se jedrskemu orožju nikoli ne more odpovedati, ker ga vidi, da je ključnega pomena za preživetje režima."

Koronavirusna kriza

Obdobje epidemije je bilo za Kima še huje. Ko je januarja 2020 pandemija covida-19 prizadela sosednjo Kitajsko, je Severna Koreja zaprla svoje meje. Zaprli so tudi trgovske poti. Severna Koreja je znova trpela v pomanjkanju, saj več kot 80 odstotkov živil prihaja iz Kitajske. 

"Od koronavirusa se je veliko spremenilo," pravi Ju Seong, ki je bil voznik v Severni Koreji. Uspelo mu je na kratko govoriti s svojo mamo, ki še vedno živi v Severni Koreji, blizu meje s Kitajsko. "Gospodarstvo se krči, cene so zrasle. Življenje je postalo težje." Slišal sem tudi zgodbe, da jih veliko strada, je dodal. 

Kimov kult

Nekateri naši prebežniki so bili tako čustveni glede trenutnih razmer v Severni Koreji, da so napovedovali državni udar. Vendar ni znakov, da je to celo majhna možnost. Kult družine Kim se je izkazal za prodornega in izjemno stabilnega. Vse napovedi o zlomu režima so bile napačne. Po več kot 70 letih zaprtosti za svet je večina intervjuvancev dejala, da je njihova želja, da Severna Koreja odpre svoje meje, da svojim ljudem omogoči prosto gibanje. Mnogi preprosto želijo spet videti svoje družine.

Zdaj, ko so se znašli zunaj meja Severne Koreje, lahko povzdignejo glas in pripovedujejo svoje zgodbe o življenju pod vladavino Kima. Tisti, ki so ostali znotraj meja, tega ne morejo storiti. Kim ob 10. obletnici svoje vladavine vodi državo, ki je še vedno v globoki krizi. Ima na desetine novega jedrskega orožja, a njegovi ljudje so še vedno lačni. 25 milijonov prebivalcev je še vedno izoliranih od preostalega sveta.