DZ je novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 prvič sprejel skupaj z rebalansom letošnjega proračuna konec maja. Državni svetniki so na novelo nato izglasovali odložilni veto. Svetniki se namreč niso strinjali z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Niso se strinjali z načrti za nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU in dodatkom za upokojence ter so nasprotovali višini povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka.
Vnovič potrjena novela sicer prinaša manjše spremembe, ki se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.
Ker so razmere na trgu energentov manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos, se je vlada odločila, da se rezerva zmanjša za 323 milijonov evrov. Novela omogoča še izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. S tem bodo upokojenci po navedbah vlade lažje prebrodili obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin v začetku leta 2024.
Boštjanćić: Rezerva za pomoč gospodarstvu se prilagaja okoliščinam
Minister za finance Klemen Boštjančič je danes v DZ dejal, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje in se prilagaja okoliščinam, ki so na trgu energentov bistveno manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos. Pomoč je predvidena z ukrepi za gospodarstvo tudi prihodnje leto, pozitivne učinke na gospodarstvo pa bo imela po njegovem tudi raven izdatkov za investicije, razvojne spodbude ter povratne in nepovratne finančne spodbude.
Glede povprečnine je dejal, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna, da sta bila pri sklepanju dogovora o njeni višini upoštevana lani dogovorjen dvig plač in inflacija, ter da občinam pomagajo ukrep za omejitev cen energije in drugi protidraginjski ukrepi. Glede dodatka upokojencem pa je dejal, da ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim, ki so v delovnoaktivni življenjski dobi plačevali višje prispevke kot ostali. »To pomeni, da ukrepa ni mogoče razširiti na druge skupine prebivalstva,« je pojasnil.
DZ za podaljšanje mehanizma pregleda tujih neposrednih naložb
DZ je poleg tega danes s 57 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o spodbujanju investicij, s katero se bo ohranila možnost države za pregled morebitnih tveganih naložb iz tujine, ki je bila doslej zapisana v enem od protikoronskih zakonov. Večina v DZ se je strinjala z nujnostjo spodbujanja tujih investicij.
Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je urejen v enem od protikoronskih zakonov, ki bo prenehal veljati s koncem junija. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj desetodstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled. Z zakonom bo tako imela država še naprej možnost, da pregleda nekatere naložbe.
V noveli se dosedanji mehanizem nekoliko spreminja, da bi na ta način zagotovili hitrost, boljšo ciljanost in visoko učinkovitost tovrstnih postopkov in kljub tem postopkom še vedno zagotavljali visoko privlačnost slovenskega okolja za neposredne tuje investicije, je danes v DZ ponovil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.
Spreminja se definicija tujega vlagatelja tako, da gre za vlagatelje iz tretjih držav, ne pa tudi več držav EU, in definicija neposredne tuje naložbe zaradi povečane sledljivosti in resničnega prikaza lastniške strukture tujega vlagatelja. Krči se nabor pravnih poslov, ki zapadejo pod obveznost priglasitve, in ureja normativno ureja komisijo za priglasitev.
Uvaja se dodatna vsebinska merila za presojo vlog, natančnejša opredelitev pogojev za izvedbo, kadar se posamezna tuja neposredna investicija odobri pod določenimi pogoji. Ob tem se skrajšuje skrajni rok pregleda posamezne naložbe in dodaja prekrškovni del za primere, če tuji vlagatelji ne upoštevajo pogojne izvedbe ali iz zakona izhajajočih prepovedi.
Po noveli zakona se bo vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU in Evropsko komisijo. Njene naloge bo opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bo tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, izvedenih v Sloveniji s strani vlagateljev iz tretjih držav.
