Želijo, da je javna RTV raznolika in od vseh
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev je Pravna mreža predstavila izhodišča nujnih sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predstavili so osnovne usmeritve, ki jih v Pravni mreži sestavljajo skupaj z medijskimi strokovnjaki.
»Delujoč in kakovosten javni servis je predpogoj za zdravo demokracijo,« je uvodoma o razlogih za pripravo izhodišč povedala Barbara Rajgelj, pravnica in profesorica na FDV ter članica Pravne mreže. Ugotovili so, da je javni servis soočen s številnimi izzivi: od digitalizacije, globalizacije in komercializacije in da se v zadnjih letih zdi, da vsemu temu ni kos, ker se večinoma ukvarja sam s sabo. »S spremembami si želimo zagotoviti normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo omogočalo kakovostno produkcijo vsebin in se bodo umirile razmere, da bo zavod skupaj z zaposlenimi in javnostjo lahko začel s premislekom o prihodnosti javnega servisa.«
Barbara Rajgelj je pojasnila, da spremembe delno segajo na zakonodajno področje, deloma na upravljanje in organizacijo, pri tem pa so se pogovarjali z različnimi deležniki: naprej z medijskimi strokovnjaki, zaposlenimi, pa tudi javnostjo – v prihodnjih tednih si želijo pripraviti javno tribuno za razpravo o predlogih. Poudarila je, da je problem že pri tem, kdo javnost sploh je, in da se zavedajo, da nobena rešitev ni nujno absolutna in prava: »Gre za strokovni kompromis z javnostjo.« Kot je še dodala, si želijo, da je javna RTV raznolika in da je od vseh, ne pa samo od nekaterih.
Predlog: DZ naj imenuje samo dva člana programskega sveta
Anuška Podvršič iz Pravne mreže je predstavila nekaj podrobnosti predloga, ki se ukvarja predvsem z delom, ki ureja programski in nadzorni svet ter generalnega direktorja. Želijo si zmanjšati število članov v programskem svetu, ki jih imenuje DZ – predlagajo, da ta imenuje samo dve osebi, enega koalicija in enega opozicija – večjo moč pa želijo dati zaposlenim in javnosti. »Svojega člana bi imenovali italijanska in madžarska manjšina, enega pa bi imenoval predsednik republike na predlog verskih skupnosti. Večje število članov bi imenovali zaposleni, to bi storili tako kot zdaj, torej na neposrednih volitvah, predstavniki zaposlenih bi predstavljali različne dejavnosti. Večje število članov v svetu bi imenovala tudi javnost.«
Menijo, kot je povedala Anuška Podvršič, da je smiselno, da svet dobi več pristojnosti in da se ne imenuje več programski svet, saj se ne bi ukvarjal samo s programsko politiko, temveč tudi z nadzorno funkcijo nad poslovanjem. V okviru sveta bi se izoblikoval tudi finančni odbor, v katerem bi bili večinoma finančni strokovnjaki, ki bi se s tem bolj profesionaliziral in postal bolj neodvisen. »Po našem mnenju bi RTV predstavljala in zastopala uprava, ki bi imela predsednika in več članov, ta bi prevzela strukturo in funkcijo sedanjega generalnega direktorja z njegovimi strokovnimi direktorji. Vse to bi bilo urejeno v zakonu, s čimer bi postala ta uprava bolj transparentna in stabilna. Opravili bomo več posvetovanj s tistimi, ki se jih zakon dotika.«
Sandra Bašič Hrvatin, medijska strokovnjakinja, pa je v imenu iniciative Glas ljudstva povzela aktualne podatke o svobodi medijev v Sloveniji, saj je Slovenija na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto, kar je razvidno iz danes objavljenega indeksa organizacije Novinarji brez meja (RSF). Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos. »Slovenija je v enem letu nazadovala za 18 mest, v tem času se se zgodili STA in RTV, utišanje kritičnih novinarjev in oddaj, politično kadrovanje, normalizacija sovraštva do drugače mislečih. Vse to se mora končati.« Kot je dejala, jih pri spremembah vodi ena zaveza, in sicer da javno Radiotelevizijo vrnejo zaposlenim in javnosti, brez politike, političnega kadrovanja in vmešavanja.
»Vsi sodelujemo tukaj, ker si želimo in se zavedamo, da je javna RTV pomembna za demokracijo, kar se je, denimo, pokazalo tudi ob izbruhu covida-19. Če želimo imeti močno javno RTV, mora biti ta ustrezno vodena, upravljana, mora biti sama po sebi demokratična, ne sme biti samo odraz političnih kadrovanj,« pa je povedal medijski strokovnjak in profesor Marko Milosavljević. RTV mora imeti zagotovljeno močno financiranje in mora biti usmerjena v prihodnost.
Iz državnega morajo spet postati javni servis
Sindikat novinarjev Slovenije je ob svetovnem dnevu svobode medijev pripravili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o aktualnem dogajanju v javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija.
Ksenija Horvat s TV Slovenija je povedala, da so večji del »njenega življenja dnevi svobode tiska prihajali in odhajali ter da so bili to problemi, ki so bili drugod, ne pri nas. Svoboda je bila samoumevna, če je prišlo do pritiskov, smo se lahko uprli. Zdaj pa mnogi vemo, kaj pomeni delati v novinarskem krču. Morda prvič zares vemo, česa nočemo in vemo, kaj hočemo: nov zakon, ki bo omogočal avtonomijo novinarskega dela, vodstvo, ki bo skrbno in profesionalno vodilo javno RTV, nepolitičen programski svet, kjer bodo ljudje dejanske javnosti, urednike, ki bodo razsodni, želimo partnerski dialog z javnostmi.« Dejala je, da je vse to mogoče in v imenu demokratičnega razvoja nujno, da iz državne RTV postanejo to, kar morajo biti: javni medijski servis.
Varuh človekovih pravic pričakuje ukrepe za večjo medijsko svobodo
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob svetovnem dnevu medijev in Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska izpostavil pomen svobodnih in neodvisnih medijev za delovanje demokratične in pluralne družbe. Od oblasti pričakuje ustrezne ukrepe, s katerimi bo Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode organizacije Novinarji brez meja.
Po Svetinovem mnenju je vsakokratna oblast dolžna zagotavljati ustrezno ozračje za svobodno delovanje medijev pri njihovem ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, zato pričakuje vzpostavitev ustreznega pravnega okvirja, ki bo omogočal svobodno delovanje medijev in dejansko preglednost njihovega lastništva ter prepoved širjenja sovražnega govora v medijih.
»Že več let opozarjamo na potrebo po spremembah zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oziroma sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Pomembno je, da so dosojene odškodnine dovolj visoke, da bi medije odvračale od vse bolj pogostih senzacionalističnih in populističnih objav,« meni varuh Svetina.
