Ministrica za kmetijstvo in premier na novinarski konferenci po seji vlade. Foto: STA/zajem zaslona
Ministrica za kmetijstvo in premier na novinarski konferenci po seji vlade. Foto: STA/zajem zaslona

"Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša in to se dejansko pozna ne samo na cenah, ampak tudi razpoložljivosti hrane za naprej," je v uvodu v izjavi za javnost po seji vlade dejal premier Robert Golob in dodal, da so na vladi pripravili dva tipa usmeritev.

"Na eni strani, kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški goriv in drugega materiala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora maloprodajnih cen za naše slovenske potrošnike," je pojasnil premier.

Kmetom 22 milijonov evrov pomoči

Po njegovih besedah je vlada sprejela odločitev, da bo slovenskim kmetom namenila dobrih 22 milijonov evrov. Denar bo šel, tako Golob, za zelo različne namene, tako pridelovalcem mleka, za subvencije za gorivo ter za subvencije za nabavo materiala in gnojil. "Hkrati smo sprejeli tudi usmeritev, da bo vlada poskrbela za to, da vso pšenico, pridelano v Sloveniji, odkupimo prek zavoda za blagovne rezerve," je nadaljeval Golob, da bodo kmete razbremenili stroškov, hkrati pa tudi ves pridelek zadržali v Sloveniji.

"Kmet bo dobil enega kupca in stabilno ceno, vedeli bodo, po koliko jo lahko prodajo, zato bo tudi cena tudi nekoliko nižja. Tako bomo poskrbeli, da bo Slovenija v jesen stopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno, zato ker pred nami ni zima, ki bi bila čisto običajna, in je prav, da se na to pripravimo," je sklenil Golob in dodal, da se po svetu že opaža, da veliki trgovci špekulativno množično nakupujejo predvsem pšenico. "Švica je že šla v takšen ukrep, mi sledimo," je še dodal.

Pogovor z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom

Pomoč za 85.000 krav molznic

"Prvi ukrep se nanaša na sektor mleka v znesku 5,2 milijona evrov, drugi ukrep se v znesku 2,2 milijona evrov nanaša na sektor pogonskih goriv, pomoč naj bi bila izplačana do jesenske setve, tretji ukrep v znesku 15 milijonov evrov pa se nanaša na repromaterial," je podrobneje pojasnila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. "S tem bomo nekako prebrodili krizo, da bodo kmetje imeli zagon za nakup repromateriala v jeseni," je še dodala.

Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo približno 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli od 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

400 evrov na tono

"Prihodnji teden bomo začeli pozivati pridelovalce, ki so nam že dali ponudbo za odkup pšenice, in se bomo dejansko z njimi pogodili glede tega, kaj lahko glede odkupa pšenice naredimo," je nadaljevala ministrica.

"Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v vrednosti okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo," je dejala.

Ministrica Šinko je v odgovoru za novinarsko vprašanje pojasnila tudi, da se vlada za zdaj ni odločila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Ta ukrep bi bil sprejemljiv le, če bi ob njem spremljali cene na vseh ravneh, sicer bi se lahko nižji davek prelil v marže, je dejala.

Maloprodajne cene bo nadzirala košarica s 15 izdelki

Nadzor maloprodajnih cen pa bodo poskušali izvajati s košarico 15 maloprodajnih izdelkov, ki bo usklajena s trgovinsko zbornico. "Sproti bomo nadzirali cene teh izdelkov, ne gre za reguliranje cene, ne bo jih določila vlada, vlada bo poskrbela, da bodo te cene med seboj primerljive, pa tudi javno znane. Kar pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, katera je tista trgovina, kjer se mu splača kupiti neki izdelek," je še pojasnil Golob in dodal, da bodo hkrati spremljali tudi kakovost posameznih izdelkov, zato da bodo res primerljivi, ter cene primerljivih izdelkov v sosednjih državah Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški.

Vlada želi namreč v sodelovanju z zvezo potrošnikov z javno objavo podatkov pokazati, kdo je znotraj te košarice prostovoljno ohranjal cene nizke ali pa visoke, in odvrniti trgovske družbe na sicer že tako zelo konkurenčnem trgu od preveč izrazitih podražitev. V javnosti se sicer ob tem opozarjajo opozorila, da se cena oblikuje na celotni prehranski verigi, od kmetov, prek živilskopredelovalnih podjetij do trgovcev.

Vlada bo odkupila vso slovensko pšenico
Sorodna novica Golob: Ljudem bomo pokazali, kje so cene za košarico nizke in kje so marže astronomske

Ukrepanje proti draginji

Vlada si je ukrepanje ob naraščajoči inflaciji, ki je še večje razsežnosti dobila po ruskem napadu na Ukrajino, zastavila fazno. Najprej se je posvetila naftnim derivatom, v drugem koraku zdaj sledijo ukrepi za hrano, do sredine tega meseca pa naj bi sledilo še sprejetje ukrepov za področje oskrbe s plinom in elektriko.

Za področje elektrike in plina, ki bo na vrsti naslednje, vlada razmišlja o regulaciji cen za gospodinjstva, ranljive odjemalce ter mala in srednja podjetja, medtem ko ostaja odprto vprašanje ukrepov za velike odjemalce v industriji, ki bodo ob visoki rasti cen močno na udaru. Na dnevnem redu je tudi predlog izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o poračunu regresa za letni dopust za leto 2022 in usklajevanju vrednosti plačnih razredov.

Soglasje k menjavam na čelu NIJZ-ja

Vlada se je na seji tudi seznanila z odstopno izjavo direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka in podala soglasje k njegovi razrešitvi. Na tem mestu ga bo kot vršilec dolžnosti v soboto zamenjal Branko Gabrovec, so sporočili po seji. Vlada je danes podala tudi soglasje k imenovanju članov zdravstvenega sveta.

Krek je v sredo podal pisno izjavo o odstopu s položaja direktorja NIJZ. V njej je zapisal, da je odločitev sprejel "po mesecu neznosnih političnih pritiskov, ki so jih predstavniki oblasti ter njihovi odposlanci izvajali" nad njim po menjavi vlade in ocenil, da bi z vztrajanjem na funkciji povzročil škodo NIJZ.

Svet NIJZ se je na izredni seji v četrtek seznanil s Krekovo odstopno izjavo in ga razrešil z mesta direktorja NIJZ. Razrešitev stopi v veljavo s soglasjem vlade.

Logaj ostaja direktor zavoda za šolstvo

Vlada je dala soglasje k vnovičnemu imenovanju Vinka Logaja za direktorja Zavoda RS za šolstvo. Imenovan je za novo mandatno dobo štirih let, in sicer od 7. julija, je razvidno iz sporočila po vladni seji.

Logaj je vodenje zavoda prevzel 7. julija 2014, ko je nadomestil dotedanjega direktorja Gregorja Mohorčiča.