Kam bomo odlagali radioaktivne odpadke?

Odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki ga namerava Slovenija zgraditi v Vrbini v Krškem, je po oceni stroke in politike eden od pogojev za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krške in gradnjo njenega drugega bloka, a se njegova gradnja vse bolj odmika.

Na razpisu za izvedbo projekta je na koncu v igri ostal konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP, vendar je njegova ponudba s 148,3 milijona evrov močno presegala ocenjeno vrednost naročila, ki je bila pri 43,4 milijona evrov. Iz tega razloga je prejšnji direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Sandi Viršek tik ob izteku mandata sprejel odločitev, da naročila ne odda.

Petra Grajžl, ki je vodenje ARAO prevzela konec marca, se je odločila Virškov sklep razveljaviti in na novo preveriti prejete ponudbe, kar pa je med drugim razburilo nekatere krške občinske svetnike, ki nasprotujejo gradnji odlagališča po ponujeni ceni. "Dejstvo, da se z gradnjo mudi, ne sme biti izgovor za nedopustno višanje cene izgradnje," je dejala občinska svetnica Tajana Dvoršek. Zahtevala je, da je lokalna skupnost bolj vključena v odločanje o zadevah, povezanih z nuklearko, ter da se na odgovorna mesta imenuje strokovnjake.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pojasnil, da se je Grajžlova za preklic sklepa odločila, da dobi čas in preuči odločitve predhodnika, sam preklic pa še ne napoveduje, kakšna bo njena odločitev. Sam je prepričan, da bo razpis ponovljen, in da je treba narediti novelacijo investicijskega programa projekta, kar po njegovih informacijah že poteka.

Zagotovil je, da bodo naredili vse, da bo skladišče narejeno čim prej in po dostopni ceni, a hkrati je po njegovi oceni tudi že jasno, da to ne bo do leta 2025, ko bi moralo prevzeti prve odpadke. Gradnja tovrstnega objekta namreč traja od tri do štiri leta, je dejal. Krivec, da je prišlo do zamude, je po njegovi oceni prejšnji direktor ARAO, ki se mu, kot je dejal, tudi zato ni odločil podaljšati mandata.

Ali bo Slovenija vztrajala, da Hrvaška, če želi sodelovati pri gradnji drugega bloka, poskrbi za svoj del odpadkov, pa je prvi mož Gen energije Blaž Košorok odgovoril, da prevzem odpadkov določa že meddržavna pogodba, ki jo je treba spoštovati. Pogodba namreč določa, da bo vsaka država dve leti po poteku življenjske dobe elektrarne poskrbela za svoje odpadke, je dejal.

Na koncu so občinski svetniki sprejeli sklep, s katerim so med drugim odgovorne pozvali, naj pri zadevah, povezanih z nuklearko, sodelujejo z občino Krško, ter naj čim prej izvede vse aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo odlagališča in pregleden izbor izvajalca.

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord