[Interpelacija Tanje Fajon] Ministrica ostaja na položaju, zlorabe zakonodaje se lahko nadaljujejo

Datum:

“Ta interpelacija je delno vezana na interpelacijo notranje ministrice, to razpravo bomo opravili v ponedeljek – saj sta vsebinski izhodišči obeh interpelacij v točki očitka o zlorabi volilne zakonodaje povsem enaki,” je pojasnila poslanka SDS Eva Irgl, ki je še dodala, da sta obe ministrici kršili volilno zakonodajo, Fajonova pa še zakon o zunanjih zadevah. S svojim postopanjem nista obravnavali vseh kandidatov za predsedniške volitve pod enakimi pogoji oz. merili, s čimer sta ravnali diskriminatorno do ostalih kandidtov, medtem ko sta določeno kandidatko obravnavali privilegirano. “Ravnali sta tudi nepošteno in nepravično,” je še poudarila poslanka in pojasnila, da bi morali v skladu z zaprisego, ki sta jo dali v DZ, spoštovati ustavni red, zakonodajo in ravnati v skladu z občim dobrim ne pa izključno v korist ene same kandidatke.

Danes poteka interpelacija proti ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Povod za interpelacijo proti ministrici je afera z zdaj že nekdanjim veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem – v SDS Fajonovi očitajo tudi kršenje zakona o zunanjih zadevah, ker se o odpoklicu veleposlanika ni posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Postopek odpoklica je bil torej nezakonit: vlada je delovala nezakonito, predsednik republike pa je podpisal ukaz na temelju nezakonitega postopka. SDS zunanji ministrici Tanji Fajon očita zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah, je v predstavitvi razlogov za vložitev interpelacije proti zunanji ministrici dejal poslanec SDS Franc Breznik, ki je danes razloge za interpelacijo tudi obširneje pojasnil. Spomnimo, sporna depeša se je nanašala na zaprosilo notranjega ministrstva, naj tudi diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo podpise, ki jih je Nataša Pirc Musar zbirala za vložitev kandidature na predsedniških volitvah.

Fajonova je v DZ v zagovoru ob začetku obravnave interpelacije proti njej pojasnila ravnanje pri odpoklicu nekdanjega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja in zavrnila očitke. Ocenila je, da gre pri interpelaciji za preusmerjanje pozornosti z neprimernega ravnanja veleposlanika in nekdanjega predsednika vlade. Veleposlanik je po besedah ministrice Fajon kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in dal prednost stranki pred državo. Interpelacija je po njenih besedah napad, s katerim si opozicija ustvarja populistično politično kampanjo. Fajonova je svoj zagovor izkoristila predvsem za opevanje svojega dela oziroma poslanstva – češ da je ta vlada v zunanjo politiko Slovenije spet vpeljala zmernost ter da Slovenija vodi zunanjo politiko, ki je usklajena z EU. Ponovno je izpostavila, da so uspeli Slovenijo uvrstiti nazaj v jedrne države Evropske unije.

Fajonova je pred začetkom izredne seje dejala, da je ob nastopu funkcije zaprisegla, da bo spoštovala ustavo, interpelacija pa, da jo je očitno doletela, ker je poskušala vrniti ugled diplomaciji in Sloveniji. Ob samem zagovoru je dejala, kako je prejšnja vlada v tujini krnila ugled Slovenije – seveda je ob tem pozabila, da je bila sama tista, ki je na evropskem političnem parketu širila neresnice in sramotila svojo državo. Interpelacija sicer nima realnih možnosti za uspeh, saj je zanj potrebnih 46 poslanskih glasov, ki jih predlagateljica tudi ob napovedani podpori stranke NSi,  nima. V DZ je za razpravo o interpelaciji predvidenih več kot 13 ur. Breznik je namreč napovedal, se bodo poslanci v okviru interpelacije pogovarjali o tem, kaj je svoboda duha, kaj je resnična svoboda, o ustavni demokraciji, kdo oblikuje zunanjo politiko, pa tudi o zakonu o tajnih podatkih ter dostopu do njih.

Koalicija vehementno govori, da so zmagovalci, da SDS z interpelacijo ne bo dosegla ničesar, ker ima večino v DZ-ju,” je še dejal in spomnil, da so to večino imeli že večkrat, pod različnimi imeni – vendar pa so vsakič propadli, saj so Slovenijo videli le skozi svojo denarnico. Breznik je tudi poudaril, da je demokracija v Sloveniji ugrabljena s strani tranzicijske levice. Po njegovih besedah je bistvo te interpelacije tudi v tem, da za njo stojijo tisti, ki so Slovenijo branili s svojimi življenji, ki so odgovorni do volivcev in demokracije. Tako je po prepričanju SDS-a deloval tudi veleposlanik Kajzer.  “To je oblika svobode, ki se prodaja pod nesvobodo v Sloveniji,” je opozoril poslanec.

Zaradi zlorabe depešnega sistema v politične namene bi morala ministrica odstopiti
Poslanka Eva Irgl je povedala, da so v zadnjih dveh letih, ko je bil zunanji minster dr. Anže Logar, pozicijo države navzven močno okrepili – z mnogimi odličnimi zunanjepolitičnimi dejanji in mednarodnimi dogodki. Žal pa je odpoklic veleposlanika Kajzerja eno od tistih dejanj, ki slabo vplivajo na ugled države v diplomatskem in mednarodnem okolju – sploh če vemo, da to, kar je veleposlanik poslal naprej, sploh ni bila depeša, ampak navadno navodilo na elektronski pošti, ki je bilo že prej poslano na različne naslove različnih ministrstev. Je pa ministrica zlorabila depešni sistem v politične namene. Ministrica je tudi po mnenju pravne stroke (Jambrek, Rupel, Pirnat …) delovala neskladno z zakonodajo in diskriminatorno, saj ostalih kandidatov ni obvestila o tej možnosti zbiranja podpisov, ki ga je bila deležna zgolj Pirc Musarjeva. Namen agitiranja za izključno eno kandidatko je moralno sporno početje – na kar je opozoril tudi nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl, ki je tudi dejal, da se ne spomni, da bi kadar koli prej zahteva za objavo naslova prišla na diplomatsko predstavništvo. “Ostali kandidati torej v tem primeru niso bili obveščeni, zaradi česar je ministrica za zunanje zadeve zlorabila svoj položaj in zlorabila tudi ministrstvo in diplomatsko-konzularna predstavništva ter depešni sistem, za promocijo izključno ene kandidatke,” je ponovila poslanka.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je dejal, da bi situacijo veliko bolje razumeli, če bi bilo obratno – torej če bi bila letos neka druga vlada in bi ta poslala navodilo diplomatskim predstavništvom in zavodom, naj se omogoči zbiranje podpisov samo za predsedniškega kandidata Anžeta Logarja. Si predstavljate reakcijo? Trg pred državnim zborom bi bil poln protestnikov, naslovi v medijih bi goreli od obsojanja. “Si kdo upa trditi, da ne bi bilo tako,” je vprašal nekdanji premier, ki meni, da gre tu za notranjo politično temo in ne zunanjo. Zbiranje podpisov za kandidaturo je del ustavno zagotovljene pasivne pravice vsakega državljana. Izvajanje te pasivne pravice ni odvisno od tega, ali se določen volilni štab spomni, da bi državna institucija lahko pomagala pri zbiranju. To mora biti pod enakimi pogoji avtomatično zagotovljeno vsem. Če je bilo kadarkoli prej že na tak način različno tretirano uveljavljanje pasivne pravice, je bilo že takrat narobe.

Verjemite mi, da bo nekoč izvedena tudi forenzična raziskava motiva te zlorabe pasivne volilne pravice,” je napovedal Janša, ki je še pojasnil, da se je ta mašinerija vključila, ker je šlo Pirc Musarjevi zelo slabo in počasi z zbiranjem podpisov. Spomnil je, da se navodila ni pošiljalo zgolj na diplomatska predstavništva, pač pa tudi v DSO-je in druge zavode – kar se je izvedelo tudi zato, ker so ljudje z nekaj vesti v tamkajšnjih administracijah temu nasprotovali. “Kot je običajno pri zadevah, ko gre za eklatantno zlorabo neke ustavne ali pa zakonske pravice, pri nas na koncu odgovarja tisti, ki je na to opozoril,” je izpostavil Janša. Nekdanji premier je še poudaril, da Kajzer ni kršil nobenega predpisa, seznanil ni nobene nepooblaščene osebe. Če so poslanci DZ-ja, člani odbora za zunanjo politiko nepooblaščene osebe – vsi uradniki, ki so s to informacijo razpolagali, pa so – potem smo v času tajnih uradnih listov izpred tridesetih let.

V svojem govoru se je Janša dotaknil tudi besed zunanje ministrice, ki je govorila o vojni v Ukrajini in o tem, da je vlada Janeza Janše naredila napako, ko je v Kijev poslala posebnega odpravnika poslov Boštjana Lesjaka. “To, da je Lesjak odšel v Kijev, medtem ko so vsi drugi zbežali, je bilo pogumno dejanje. Bil je kot lastovka, ki je oznanila, da Kijev nikoli ne bo padel v roke agresorja in njegovo dejanje bo v spominu Slovencev živelo še desetletja. Prosim, da se mu opravičite,” je Janša pozval Fajonovo in jo za konec še vprašal, kdaj se bo odpravila v Moskvo in prepričala Putina v mir.

“Gospa zunanja ministrica, ob vsem tem je treba spoštovati tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki jasno pravi, da se veleposlanik odpokliče po posvetovanju s predsednikom republike in tukaj smo bili tej priča tej konfuzni situaciji,” je dejal poslanec stranke NSi Jernej Vrtovec. Po mnenju NSi je komunikacija šepala, odrejen pa bi moral biti izredno nadzor in šele nato posvet s predsednikom republike ter kasneje morebiten odpoklic veleposlanika. Kot ključni razlog, da bodo v stranki podprli interpelacijo, je Vrtovec izpostavil neaktivno zunanjo politiko Slovenije, ki se je od nastopa Tanje Fajon na funkcijo zunanje ministrice zgolj poglobila. Kot pomemben razlog za njeno razrešitev je navedel tudi odnos do držav v naši soseščini. Izpostavil je še neaktivno vlogo slovenske diplomacije v primeru vojne v Ukrajini, saj ima po mnenju stranke NSi Slovenija močne in pozitivne izkušnje z lastno osamosvojitveno vojno. “Slovenija bi morala biti bolj proaktivna na tem področju, tudi z dejanji in sprejemanjem sankcij proti tistemu, ki je sprožil agresijo nad Ukrajino,” je še dodal.

Da je bila odstranitev Kajzerja politično motivirana, meni tudi poslanec Jožef Horvat. Vprašal je, zakaj sporočilo ministrstva za notranje zadeve o zbiranju podpisov predsedniške kandidatke ni bilo poslano po navadni elektronski pošti, ampak po depešnem sistemu, in kje je zakonska podlaga za to. Zanimalo ga je še, zakaj veleposlaniku Kajzerju ni bil izrečen disciplinski ukrep. “Torej ste brez sodbe zahtevali njegovo glavo,” je dejal in poudaril, da so bile Kajzerju kršene temeljne pravice do pravnega varstva.

45. a člen zakona o zunanjih zadevah govori o obveznosti varovanja dokumentov. V prvem odstavku piše, da so dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Poslanec SDS Breznik je nato citiral 3. odstavek, ki pravi: “Dokumente iz prvega odstavka tega člena se lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dokumente iz prvega odstavka se lahko posreduje tudi tujim pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, kadar je to povezano z izvajanjem zunanje politike Republike Slovenije.” Ali morda poslanec DZ-ja ni funkcionar, torej eden izmed izvajalcev zunanje politike? Po besedah Breznika gre za še eno veliko šlamastiko, da ministrica ne pozna zakona o zunanjih zadevah.

V razpravi se je po poročanju STA vnovič oglasila tudi ministrica Fajon, ki je še enkrat zavrnila očitke. V zadevi Tone Kajzer gre za nepooblaščeno posredovanje informacij iz depešnega sistema MZZ, ki je po zakonu o zunanjih zadevah zaščiten, vsakršna zloraba pa kršitev, zato je odpoklic upravičen, je vztrajala. “V nasprotnem primeru takšna lumparija oziroma nepravilnost dobi legitimnost in se multiplicira,” je opozorila. Glede predhodnih posvetovanj o odpoklicu s predsednikom republike Pahorjem je znova zatrdila, da je ravnala v skladu s predpisi in zakonom o zunanjih zadevah. Zanimivo je, da se je med interpelacijo na Twitterju oglasil tudi predsednik Borut Pahor. Ta je v preteklosti izrazil mnenje, da je bila odstavitev Kajzerja nesorazmeren ukrep, izrazil pa je tudi nezadovoljstvo, ker se o tej odločitvi predhodno z njim niso posvetovali – čeprav postopek to predvideva. Nezadovoljstvo ga sicer ni ustavilo pri podpisu odpoklica veleposlanika, kar je storil po telefonskem pogovoru s premierjem Robertom Golobom. V uradu predsednika republike so danes na Twitterju zapisali, da sta se Pahor in predsednik vlade Robert Golob “v izogib nesporazumom in zaradi nedvoumnosti postopka glede posvetovanja ministrice za zunanje zadeve in predsednika RS odločila, da se o sklepu vlade o odpoklicu veleposlanika Kajzerja ponovno glasuje na seji vlade 28. septembra, predsednik pa je ukaz o odpoklicu podpisal dan kasneje.”

Ob vprašanju, ali bi izbirali med zakonitostjo ali nezakonitostjo, ste s to nezakonito razrešitvijo g. Kajzerja izbrali nezakonitost. Ob vprašanju, ali bi izbirali med strokovnostjo in izkušnjami ali med političnim maščevanjem, ste izbrali politično maščevanje. Ob vprašanju, ali bi izbirali med ugledom ali med neugledom Slovenije v svetu, ste izbrali neugled, zato bom vašo interpelacijo z velikim veseljem in odgovornostjo podprl,” je Fajonovi dejal poslanec SDS Andrej Hoivik.

Poslanko Jelko Godec je med drugim zanimalo, kako se je “depeša” sploh znašla na zunanjem ministrstvu. Aleš Musar je namreč v imenu volilnega štaba Pirc Musarjeve prosil, naj se naslov za zbiranje podpisov sporoči bolnišnicam, domovom za starejše, zavodom za invalidne osebe in podobnim zavodom, ter zavodom, kjer osebe prestajajo zaporno kazen. “Volilni štab niti ni zahteval, da se to pošlje na veleposlaništva,” je opozorila Godčeva in dodala, da nikjer ni navedenega zakona, na podlagi katerega naj bi bilo poslano tudi tja. Šlo naj bi pač za “ustaljeno prakso”, ki pa je očitno ni poznal nihče razen štaba Pirc Musarjeve. Iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so celo odgovorili, da v svoje ustanove naslova za zbiranje podpisov niso obesili, ker to ni ustaljena praksa in tega nikoli prej niso počeli.

Poslanka je tudi vprašala, ali je Kajzer dobil odločbo o disciplinskem prekršku – torej, ali je bilo kje navedeno, kaj je naredil narobe, po katerem členu zakona, o možnosti pritožbe in tako naprej. Je sploh dobil možnost pritožbe ali je bil pač zgolj po hitrem postopku odstavljen? Poleg tega je Godčevo še zanimalo, v katero kategorijo 45. a člena sodi dotično sporočilo o zbiranju podpisov za kandidatko. Je to diplomatska nota, zapis sestanka ali pogovora s tujimi diplomatskimi predstavniki ali so bila to morda pogajalska izhodišča? Izvirni greh Toneta Kajzerja je zgolj njegova povezava s stranko SDS – kar so po besedah poslanke na današnji seji ponavljali prav vsi. Godčeva je še izpostavila, da v vladni koaliciji ves čas ponavljajo, kako je prejšnja vlada s svojimi škodljivimi dejanji ukrnila ugled RS – pozvala je, naj povejo, za katera škodljiva dejanja naj bi šlo, saj tega nikoli ne pojasnijo. “Je bilo škodljivo to, da je šel predsednik vlade prvi v Ukrajino?” je vprašala.

Fajonova ostaja zunanja ministrica, v ponedeljek še interpelacija proti Bobnarjevi
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes v DZ uspešno prestala interpelacijo, poroča STA. Za njen odhod je glasovalo 22 poslancev, 52 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev, tako pa Fajonova ostaja na ministrskem položaju. Fajonova je po prestani interpelaciji v izjavi za medije dejala, da je z izidom zadovoljna. Glasovanje jo je pozitivno presenetilo, pričakovala je več glasov proti. Glasovanja se namreč nekateri vidni predstavniki opozicije niso udeležili. V ponedeljek bo potekala še interpelacija proti notranji ministrici Tatjani Bobnar. V stranki SDS ji med drugim očitajo zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...