Kot smo poročali, je britanski nadzorni organ (ASA) prvič v zgodovini prepovedal predvajanje oglasa za Toyoto Hilux, ker je ta destruktiven do narave in brez občutka odgovornosti do družbe. Oglas so posneli v Sloveniji, so za britanski The Independent potrdili v Toyoti. Pojasnili so, da so ga snemali na zasebnem zemljišču in da so za snemanje pridobili dovoljenje.
A kakšno dovoljenje in od koga so ga dobili, ni povsem jasno. Kot so nam pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV), v njihovi evidenci ni zaprosil za uporabo vodnega zemljišča s strani Agencije "The & Partnership" oziroma produkcijskega studia "Papaya Films UK", ki sta snemali oglas. Prav tako so poudarili, da DRSV ni bila seznanjena s snemanjem oglasa za Toyoto v rečni strugi.
"Lastništva zemljišč so opredeljena v zemljiščnem katastru. Vodno zemljišče je lahko tudi v zasebni lasti, vendar ne glede na to, za vsa vodna zemljišča veljajo omejitve, ki izhajajo iz določil Zakona o vodah," so poudarili na DRSV.
Je tovrstno poseganje v vodotoke sploh dopustno?
Kot so pojasnili, lahko v okviru splošne rabe vsakdo uporablja naravno in grajeno vodno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon o vodah. Seveda pod pogojem, da se s takšno rabo ne sme škodljivo vplivati na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov ter se ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih.
Kaj vse pa spada pod splošno rabo vodnega dobra? Na DRSV pojasnjujejo, da gre tukaj predvsem za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, "če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali postavitve oz. zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje". Pri tem je treba poudariti, da se vodno dobro lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, lahko DRSV izda soglasje k uporabi zemljišča.
"Poseganje na vodotoke, vodna in priobalna zemljišča ter objekte vodne infrastrukture, ki bi presegalo obseg splošne rabe, ni dopustno," so jasni v DRSV.
Na DRSV so pojasnili še, da morajo biti posegi v vode, vodna in priobalna zemljišča skladno s 5. členom Zakona o vodah programirani, načrtovani in izvedeni tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se ne slabšata vloga in stabilnost objektov vodne infrastrukture, da se ohranjajo vodni režim, naravni procesi, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, ter zagotavlja varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
Kakšne so kazni za tovrstno početje?
Na ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), DRSV in Inšpektorat za naravne vire in prostor smo naslovili tudi vprašanja o tem, kakšne so kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. To področje ureja Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki v 28.b členu določa: "Da se je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni in drugi lasten pogon vozila."
Obstaja sicer nekaj redkih izjem, ki veljajo samo za službene vožnje za opravljanje občinsko redarske službe, javne gozdarske, kulturno varstvene, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, lovsko čuvajske in ribiško čuvajske službe, inšpekcijskega nadzora, naloge obrambe in druge strokovne službe.
Na MNVP so poudarili, da je vožnja z motornimi vozili prepovedana tudi po drugih predpisih: v Zakonu o planinskih poteh (19. člen), Zakonu o gozdovih (40. člen) in Zakonu o kmetijskih zemljiščih (5. člen, dopustitev prostega gibanja drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda).
Na podlagi Zakona o ohranjanju narave so za prekršek organiziranja vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (160.a in 161.b člen ZON) zagrožene globe do 10.000 evrov.
Z globo od 2000 do 10.000 evrov se kaznuje pravna oseba, če organizira vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju.
Za ta isti prekršek se z globo od 1000 do 4000 evrov kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 400 do 1000 evrov se za ta prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
Z globo od 100 do 300 evrov se kaznuje tudi posameznik.
Z globo od 1000 do 2000 evrov se kaznuje pravno osebo, če vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča (prvi odstavek 28.b člena).
Z globo od 200 do 1000 evrov se za ta prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo od 200 do 400 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
Z globo od 40 do 100 eurov se kaznuje za prekršek prav tako tudi posameznik.
Na vprašanje, ali bi lahko zoper ustvarjalce v prihodnje uvedli postopke, če bi ugotovili, da je omenjeni projekt kršil predpise in zakonodajo, so na DRSV pojasnili, da bi v skladu z Zakonom o ohranjanju narave o zadevi obvestili Inšpektorat za naravne vire in prostor.
Na Inšpektoratu za naravne vire in prostor so nam pojasnili, da doslej niso prejeli pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi suma kršitve predpisov pri snemanju spornega reklamnega spota.
Oglas je britanskim regulatornim organom prijavila organizacija Adfree Cities, ki si prizadeva za umik oglasov z javnih prostorov. Kot pravijo, omenjeni oglas opravičuje ter spodbuja okolju škodljivo vedenje. "Ti oglasi poosebljajo popolno neupoštevanje narave in podnebja, saj prikazujejo ogromna vozila, ki izredno onesnažujejo okolje in ki z veliko hitrostjo vozijo po rekah in neokrnjenih travnikih," je izpostavila Veronica Wignall iz Adfree Cities. Dodala je, da oglaševanje terenskih vozil povečuje povpraševanje po avtomobilih, ki porabijo ogromno goriva in močno onesnažujejo okolje v urbanih okoljih v času, ko si želimo zelenega prehoda.
Pri Toyoti so se sicer branili, da imajo pravico do tovrstnega oglaševanja za določene ciljne skupine, ki potrebujejo terenska vozila, kot so denimo kmetijski in gozdarski delavci. Vendar je ASA to njihovo tezo zavrnila, češ da v oglasu tovrstna raba njihovih vozil ni bila predstavljena. Pri avtomobilskem velikanu so sicer dejali še, da je uporaba toliko vozil očitno fantazijska, da ga potrošniki ne bi posnemali in se zato množično vozili po neokrnjeni naravi. Dodali so še, da noben razumen gledalec ne bi razumel oglasa kot spodbujanje potrošnikov k neodgovorni vožnji v divjini in povzročanju okoljske škode.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.