DZ je na izredni seji na zahtevo SDS-a odločal o odločitvi kolegija predsednice DZ-ja, da DZ vladni predlog novele zakona o RTV Slovenija obravnava po nujnem postopku. Poslanci so potrdili odločitev kolegija. Za obravnavo po nujnem postopku je glasovalo 49 poslancev, 24 jih je bilo proti.

Po izredni seji DZ-ja se je ob 14. uri začela še nujna seja parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri so do večernih ur obravnavali tako navedeni predlog kot predlog SDS-a za dopolnitev zakona o medijih. Vladni predlog je bil potrjen, SDS-ov pa zavrnjen.

Razprava na odboru za kulturo

Na matičnem odboru so pred poslance stopili vabljeni gostje in spregovorili o edini javni instituciji na področju informiranja, je poročala TV Slovenija.

"Če to institucijo zrušimo, če jo demontiramo, če preneha delovati, nam preostane samo komercialni sektor, ki živi ne od tega, kaj so naše potrebe, ampak od tega, koliko denarja posamezne programske vsebine prinesejo," je povedala komunikologinja Sandra Bašić Hrvatin.

Slišati je bilo tudi željo po dopolnitvi predloga zakona. "Prepričani smo, da bi morala novela pri imenovanju odgovornega urednika uveljavitvi soglasje uredništva, ker je to funkcija, ki mora uživati zaupanje večine članov uredništva," je v imenu Sindikata novinarjev Slovenije dejala njegova predsednica Alenka Potočnik.

Po navedbah novinarke RTV SLO Ksenije Horvat "smo prišli do situacije, kjer je zaradi konfliktnosti odnosov med urednico in veliko večino novinarskega kolektiva vsakodnevna delovna komunikacija praktično neobstoječa".

Trenutno vodstvo RTV SLO se z zakonodajnim predlogom ne strinja. "Prvi pomislek, ki se zastavlja, je sorazmernost ukrepa posega v ustavno in upravno pravne varovane mandate, govorimo o veljavnih mandatih članov programskega sveta in nadzornega sveta, vezanih odborov, ter generalnega direktorja Radia in direktorja Televizije," je članom odbora po poročanju TV Slovenija dejal generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough.

"Vlada v tem gradivu ni niti poskušala opraviti testa sorazmernosti," je opomnil po poročanju STA-ja. Obravnavo predloga po nujnem postopku je ocenil kot očitno kršitev ustave, po kateri se zakoni razen izjemoma sprejemajo v večfaznem postopku. Ob navedbah Koordinacije novinarskih sindikatov RTV SLO, da je kršil pravico do stavke, pa je zatrdil, da kršitve ni bilo. Kadar ne stavkajo vsi zaposleni, je treba po njegovem mnenju delo organizirati tako, da lahko tisti, ki ne stavkajo, delajo. Prepričan je, da bo enako ugotovilo tudi sodišče.

Reševati bi bilo treba zlasti avtonomijo RTV SLO, ki za izvajanje javne službe nima dovolj sredstev, je poudaril v. d. direktorja TV SLO Patrik Greblo. Brez finančne avtonomije ni uredniške avtonomije, je opozoril.

Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je poudaril, da je zakon o RTV SLO z več vidikov zastarel. Toda RTV SLO ima po njegovih navedbah veliko težav tudi zaradi neustreznega odnosa ustanovitelja do nje in tako za težave ni kriva samo RTVS. Sicer pa rešitev vidi v strokovnosti, tudi v strokovnosti programskega sveta.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v predstavitvi predloga dejala, da so razmere v zavodu nevzdržne, poroča STA. Po njenih besedah je Koordinacija novinarskih sindikatov RTV SLO zato maja začela stavko, s katero med drugim zahteva novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. Predlog novele pa to avtonomijo želi zagotoviti, je poudarila. To je po njenih besedah predpogoj, da RTV SLO izvaja svoje zakonsko določeno poslanstvo. Po njenih besedah se nacionalnemu radiu in televiziji zdaj povzroča nepopravljiva škoda, zato se s spremembami zakona ne sme več odlašati.

Drugačnega mnenja je bil novinar Jože Možina. "Zakonska novela, ki je zdaj na mizi, je še dodaten korak v politizacijo, v nasprotju s sedanjim zakonom, ki je morda bolj transparenten v tej smeri."

In prav na politizacijo javnega medija, poleg skrbi o zlorabi poslovnika zaradi nujnega postopka obravnave zakona, opozarja tudi opozicija, ki ne izključuje niti možnosti referenduma. Z besedami poslanke SDS-a Alenke Jeraj: "Mi ocenjujemo, da bo večja politizacija, ker samo določeni smejo predlagati, in te v bistvu postavi država. Bojimo se, da bomo dobili državo televizijo, ne javno."

Poslanka koalicije (Levica) Nataša Sukič pa je izjavila: "To je treba enkrat za vselej preprečiti, enkrat za vselej umakniti politiko iz upravljavskih struktur RTV-ja."

V SDS-u kritični tako do zakona kot do obravnave po nujnem postopku

V stranki SDS so sicer prepričani, da predlog ne ustreza poslovniškim merilom za obravnavo po nujnem postopku. Menijo, da gre za precedens v zgodovini naše države, ki nevarno maje demokratične temelje zakonodajnega odločanja z željo po grobem posegu v neodvisnost in ustroj javne radiotelevizije. "Ocenjujemo, da je za tako pomembne, velike spremembe zakona o RTV-ju potrebna javna obravnava ter več pogovorov in dogovorov na različnih ravneh," je na novinarski konferenci po seji DZ-ja dejala poslanka SDS-a Alenka Jeraj.

Po poslovniku lahko sicer vlada predlaga sprejetje zakona po nujnem postopku, kadar sprejema zakon, nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. "Očitno se zelo mudi s spremembami – treba je zamenjati vse od generalnega direktorja, direktorja Televizije in Radia, člane nadzornega in programskega sveta," je odločitev o nujnem postopku komentirala Alenka Jeraj in dodala, da gre po mnenju poslanske skupine SDS-a za zlorabo nujnega postopka obravnave zakona. "Menimo, da takih izrednih razmer ni – če bi bile, se najbrž predsednik vlade Golob ne bi sončil na hrvaški obali in užival na morju," je dejala. Napovedi koalicije, da želi depolitizirati javni RTV, je ob tem označila za "blef in zavajanje".

Kot je opozorila, mora biti vsak zakon, ki ga sprejme vlada, pred tem objavljen na e-demokraciji, da se lahko vsi deležniki vključijo v razpravo in predlagajo svoje rešitve. "Kolikor vemo, pri tem zakonu tega ni bilo, tako da menimo, da se krši vse – ustava, zakoni, pa tudi mandati, glede na predlog, ki je predlagan," je dejala. V SDS-u menijo, da gre za zlorabo poslovnika in "instrumentalizacijo zakonodajnega postopka za doseganje vladajoče koalicije, ki skupaj z nekaterimi sindikati načrtuje politični prevzem Javnega zavoda RTV Slovenija".

V nadaljevanju je poslanka SDS-a dejala, da zakon prinaša "državno, in ne javne RTV", ki bo bolj odvisna od politike. "V SDS-u zakonu nasprotujemo, menimo, da bo prinesel več težav kot koristi in da gre za obglavljanje RTV-ja, kakršnemu nismo bili še priča v zgodovini te države," je dejala. Na vprašanje, ali si bo SDS prizadeval, da bi se o zakonu odločalo na referendumu, je Alenka Jeraj odgovorila, da se bodo o tem v stranki še pogovorili.

Iz Levice očitki, da si je SDS skušal pod pretvezo uravnoteženja podrejati RTV

V koalicijski stranki Levica menijo nasprotno. "Sedanja kriza RTV-ja je neposredna posledica t. i. Grimsovega zakona o javni RTV in njegove politične zlorabe, s katero je vlada Janeza Janše odvzela novinarjem in zaposlenim na RTV-ju možnost avtonomnega odločanja in delovanja, javni zavod pa podredila lastnim partikularnim interesom," so zapisali v sporočilu za javnost.

Spomnili so, da je so bile v zadnjih mesecih ukinjene številne prepoznavne oddaje, kot so Globus, Studio City in Točka preloma. "Kljub pozivom zaposlenih, sindikatov in javnosti se je nadaljevalo s številnimi škodljivimi ukrepi – pritiski na zaposlene, nestrokovno kadrovanje, promocija paralelnega informativnega programa, predlog za zaprtje dopisništev," so našteli. "Že tako nevzdržne razmere v uredništvih, ki so vodile do stavke zaposlenih s prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji, pa je vodstvo RTV-ja še dodatno poglobilo prejšnji teden s soglasjem programskega sveta k imenovanju Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija," so zapisali in poudarili, da je Urbanija do nedavnega vodil urad za komuniciranje Janševe vlade in je "zaslužen za izčrpavanje in uničenje STA v t. i. Janševi vojni z javnimi mediji".

"Čeprav boj SDS-a z javnimi mediji poteka pod izgovorom političnega uravnoteževanja medijskega prostora, se ni mogoče več slepiti, da je šlo za poskus politične podreditve javne radiotelevizije," so prepričani v Levici. Depolitizacija RTV-ja je tako po njihovi oceni nujna ravno "zaradi tega poskusa partikularne strankarske politike, da kontrolira delovanje javnega zavoda in določa samostojno delo novinarjev in urednikov".

V Levici so ob tem poudarili še, da je umik politike iz RTV-ja prvi in nujni korak k vzpostavitvi razumevanja medijev kot javnega dobrega. "Zato tudi javne RTV ne smemo gledati zgolj skozi informativni program, ampak jo moramo razumeti kot javni servis, ki ima kulturni, umetniški, znanstveni, izobraževalni, raziskovalni, dokumentarni, športni program in izjemno pomemben arhiv, ki se je pod Janševo vlado znašel na udaru," so zapisali v Levici, kjer pričakujejo, da bo zakon dobil podporo na matičnem odboru in bo nato potrjen na izredni seji državnega zbora.

DZ bi imenoval dva člana sveta, zdaj imenuje 21 programskih svetnikov

V skladu s predlogom novele zakona o RTV-ju, s katerim želi vlada depolitizirati zavod, bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV-ja. Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali pet članov sveta, preostalih 12 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, DZ, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.

DZ bi imenoval samo dva člana, medtem ko jih v 29-članski programski svet zdaj imenuje 21.

Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin.

Kot posvetovalno telo sveta RTV Slovenija predlog predvideva tudi uvedbo finančnega odbora, ki bi ga sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju.