Breyer, ki je s 83 leti najstarejši vrhovni sodnik, je s tem šel v smeri pozivov ameriške levice, ki ga je k upokojitvi pozivala od izvolitve Joeja Bidna na položaj predsednika ZDA.

Bidnov predhodnik Donald Trump je z imenovanjem kar treh vrhovnih sodnikov v enem mandatu povečal konservativno večino devetčlanskega sodišča na šest proti tri.

Trump je konservativno večino sodišča utrdil po smrti liberalne sodnice Ruth Bader Ginsburg septembra 2020.

Bader Ginsburg se pred volitvami novembra 2016 sicer ni odločila za upokojitev, ker takrat niso pričakovali Trumpove zmage na volitvah. Ko je zmagal, je bilo za odstop že prepozno in demokrati niso želeli ponoviti napake pri Breyerju.

Vrhovne sodnike ZDA imenuje predsednik, potrjuje pa jih senat. Tako republikanska večina v senatu pred volitvami 2016 ni hotela niti razpravljati o predlogu Baracka Obame, da na položaj vrhovnega sodnika namesto pokojnega Antonina Scalie imenuje sedanjega pravosodnega ministra ZDA Merricka Garlanda. Trdili so, da morajo počakati na izid predsedniških volitev. Septembra 2020 pa teh pomislekov niso imeli in so hitro potrdili Trumpovo kandidatko Amy Comey Barrett.

Demokrati imajo trenutno tesno večino v senatu, ki jo lahko izgubijo po kongresnih volitvah novembra letos in potrditev Bidnovega kandidata ali kandidatke bi bila potem v primeru upokojitve Breyerja zelo težka.

Breyerja je na položaj imenoval predsednik Bill Clinton, položaj pa je zasedel leta 1994. Breyer sicer še ni potrdil novice, o kateri je prva poročala televizija NBC, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je tvitnila, da je odločitev o upokojitvi stvar vsakega posameznega vrhovnega sodnika.