Kako je izginil največji jugoslovanski tanker?

Nesreča 314-metrskega tankerja Berge Istra je zagotovo ena večjih pomorskih nesreč, povezanih s SFRJ. Nenavadno izginotje pa je v Jugoslaviji spodbudilo številna ugibanja in teorije zarote.

Tanker Berge Istra je bil sicer v lasti norveške družbe Sig. Bergesen d.y., registriran pa je bil v Liberiji. Tanker je pripadal razredu kombiniranih ladij za prevoz nafte, razsutega tovora in rude. Hkrati je bil tudi največji v seriji štirih tankerjev, ki so jih zgradili v Uljaniku. Sestrske ladje so nosile ime Berge Adria, Berge Brioni in Berge Vanga. 

Tanker je odplul iz pristanišča Tubaraoa v Braziliji. Prevažal je železovo rudo na Japonsko. Nenadoma pa je v Tihem oceanu, v bližini otoka Mindanao, utihnil njegov signal. Teden dni kasneje, 7. januarja 1976, so razglasili izginotje ladje, stekla je iskalna akcija, ki ni obrodila sadov. Izginotje je povzročilo velik odziv v jugoslovanskih medijih, pojavile pa so se tudi številne špekulacije. 

Umrlo je 30 članov posadke, preživela pa sta le 41-letna Španca Barreto Leon in 39-letni Epifanio Lopez, ki ju je skoraj povsem onemogla 20. januarja na odprtem morju našla japonska ribiška ladja, štiri dni po tem, ko so uradno prekinili obsežno iskalno akcijo. Brodolomca sta na splavu preživela 20 dni z minimalnimi zalogami vode in hrane v pločevinkah. 

Vse do trenutka, ko so preživela člana posadke našli japonski ribiči, je večina domače javnosti verjela, da so ladjo ugrabili pirati. Lokacija izginotja ladje je bila namreč znotraj območja, kjer so bili aktivni pirati. Spet drugi so ugibali, da je ladjo uničila neeksplodirana podvodna mina iz druge svetovne vojne ali ponesreči izstreljeni torpedo oziroma raketa. Španca pa sta razkrila, da je na ladji prišlo do eksplozije.

Leon in Lopez sta imela srečo, ker sta se v času eksplozije nahajala na premcu ladje. Najprej sta zaslišala močno eksplozijo, nato pa še dve šibkejši, ki sta prelomili ladjo. Tanker je hitro začel toniti. Eden od preživelih se je nato hitro prijel za splav, drugi pa je priplaval do splava, na katerega ga je nato potegnil tovariš. 

Nato so se začela nova ugibanja. Najbolj popularna je bila teorija, da so eksplozijo povzročili ostanki nafte v tovornem prostoru, ki je bil napolnjen z železovo rudo. Direktor norveškega podjetja je sicer ves čas trdil, da je bil tanker žrtev izbruha podvodnega vulkana. Ob tem pa se je nato v Jugoslaviji govorilo, da je podjetje samo potopilo tanker, saj si je obetalo visoke zavarovalne premije. To sta sicer uradno zanikali tako Norveška kot Jugoslavija, pa tudi različni strokovnjaki. 

Glavni projektant ladje Mladen Klasić je zavrnil trditve, da je bila težava v dizajnu ladje. Povedal je, da je bil razlog za tragedijo varjenje na palubi ladje. Njegova predvidevanja sta potrdila tudi španska člana posadke, ki sta povedala, da je v trenutku eksplozije nekdo varil na palubi. Prvi kapitan ladje je sicer prepovedal varjenje med plovbo, vendar je krmilo v Braziliji prevzel drugi kapitan, ki pa očitno ni bil tako dosleden. Nedoslednost ga je stala življenja, na dno Tihega ocena pa je s seboj potegnil še 29 ljudi.

Dogodek pa očitno ni služil kot resen opomnik kapitanu sestrske ladje Berge Vanga, ki je izginila 29. oktobra 1979, prav tako na relaciji Brazilija–Japonska. Natančen vzrok nesreče ni znan, verjetno so eksplozijo povzročili ostanki nafte. Umrlo je 40 oseb. Po teh dveh nesrečah niso več gradili podobnih ladij in nafte niso nikoli prevažali skupaj z rudo.

Na nedavnem filmskem festivalu v Pulju so predvajali tudi dokumentarni film z naslovom Berge Istra, avtorjev Zorana Angeleskega in Dražena Majića. Film temelji na doslej še nevidenih arhivskih posnetkih, izjavah vpletenih ter tudi na usodi drugega tankerja Berge Vanga.