Programski svetnik, ki ga rubijo, ker ne plačuje RTV prispevka 

Kvaliteta demokracije se je od prvega Janševega mandata do danes drastično usmerila navzdol

© Twitter / IN MEDIA RES

Trenutne vse operacije političnega prisvajanja RTV hiše tečejo celo bolj gladko, kot so najbrž pričakovali njihovi neutrudni izvajalci – Janševa vlada z glavnima pribočnikoma Matejem Toninom in Zdravkom Počivalškom. Ne le, da jim je uspelo na RTV Slovenija ekspresno nastaviti falango sebi zvestih direktorjev, urednikov in novinarjev, kolektiv informativnega programa pa uspavati, z nezakonitim manevrom je državni zbor zdaj imenoval trinajst novih članov programskega sveta in pet novih članov nadzornega sveta javne radiotelevizije – natančno tiste, ki ustrezajo vladajoči garnituri.

Brez milosti pri nastavljanju svojih kadrov

Za osem članov programskega sveta RTVS, ki se izbirajo na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, so imenovali Mitjo Čandra, Jurija Pavla Emeršiča, Petra Gregorčiča, Ivana Krambergerja, Žigo Kušarja, Klaro Remec, Jelko Stergel in Matevža Tomšiča. Na predlog političnih strank so bili izbrani Jožef Jerovšek (SDS), Dejan Cesar (DeSUS), Anuša Gaši (SMC), Maja Lapornik (NSi) in Vane Gošnik (SNS). Obenem je državni zbor na predlog političnih strank potrdil tudi pet članov nadzornega sveta, ki so zdaj Tamara Besednjak Valič (SDS), Janez Čadež (NSi), Metka Čobec (SMC), Romana Fišer (DeSUS) in Alenka Vodončnik (SNS).

Kot so nenehno opozarjale opozicijske stranke, je sklep o imenovanju nezakonit, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Zakon o RTV Slovenija, ki ga je ironično spisal tedanji in tudi sedanji poslanec SDS Branko Grims, namreč jasno zahteva, da mora pri imenovanju v programski svet biti v največji možni meri upoštevana zastopanost strank v parlamentu, kar se ni zgodilo, saj so vse kvote pokurili v strankah vladajoče koalicije ali njenih satelitih, torej v SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Opoziciji na zelo brutalen način niso privoščili nobenega svetnika, kar je kršitev 17. člen zakona, ki pravi: »Pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru.« Nekaj takšnega se je zgodilo prvič.

Na podoben način so v duhu absolutistov izbirali tudi med svetniki na predlog gledalcev in poslušalcev, kar pomeni, da so si brez izjeme nabrali le tiste po svojem političnem okusu, obenem pa so kršili tudi 26. člen istega zakona pri imenovanju članov nadzornega sveta: »Državni zbor imenuje pet članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru«.

Svetnik, ki se hvali, da ga rubijo

Brutalno kadrovanje v programski svet in nadzorni svet RTV Slovenija kaže na pristno avtoritarno naravo oblasti, ki brez zavor kaže svojo objestnost in ambicijo po stoprocentnem podrejanju največjega in najpomembnejšega javnega servisa v državi. Očitno protizakonito dejanje imenovanja najbrž pri novih članih obeh organov ne bo porodilo nobene slabe vesti, da bi se novim funkcijam uprli, saj najbrž znajo ceniti svoje botre in se zavedajo, v čem je njihovo prav nič častno »poslanstvo«.

Med najbolj ponosnimi novimi člani programskega sveta je tudi Vane Gošnik, nekdanji kontroverzni poslanec Zelenih in danes čvrst pristaš vladajoče garniture. Na v medijih objavljeni očitek, da skupaj z Alešem Hojsom, Alenko Gotar in Janezom Janšo ne plačuje RTV prispevka, najbrž pa javne radiotelevizije niti ne gleda, je ponudil že skoraj tragikomičen izgovor, zavit v očitek poslanki: »Poslanka Sluga pravi, da ne plačujem RTV prispevka. Ne drži. To je laž. Plačujem tako, da me RTVS rubi. Lahko objavim. Ko poslanka laže.«

Gošnikovo pojasnilo je ikonična ilustracija retoričnega varanja, tako značilnega za zlagane avtoritarne čase, ki jih živimo. Prezirljivci javnega servisa, ki se izogibajo zakonskim obveznostim in so protizakonito kot vojščaki nastavljeni, da bi ga vodili in usmerjali, zmorejo zgolj vreščanje na račun drugih: ti da so lažnivci, ne oni. Saj vendar plačujejo RTV prispevek, in to skozi rubež! Kakor da ta ne bi bil prav posledica neplačevanja! Malokje in malokdaj najdemo na tako zgoščenem mestu v obliki kratke izjave čisto vse: derivat duha avtoritarne ošabnosti, objestnost nekoga, ki ve, da je protizakonito imenovan na položaj, a ga to prav nič ne moti, za nameček pa še moralni bankrot hvalisavca, ki neprostovoljni rubež svetohlinsko prikazuje kot obliko rednega plačevanja RTV, zato lahko druge, ki mu očitajo nasprotno, mimogrede obtoži laganja!

Hitijo pred volitvami

Gošnik je ikona tudi zato, ker je preprosto sledil svojim zgledom in njihova zavržna dejanja še nadgradil – spomnimo, da sta, ob siceršnjem molku vodstva RTV Slovenija, proti plačevanju prispevka večkrat pozivala tako Janša kot Aleš Hojs. Namesto da bi se do tega na javni radioteleviziji odločno opredelili, so po tihem dolga leta tolerirali ravnanja politikov in jih še dalje vabili v svoj studio, in to brez zoprnih vprašanj, kdaj bodo prenehali z nezakonitim početjem!

Nova ekipa svetnikov in nadzornikov, izbrana po ključu lojalnosti in izključevanja, ima čisto določene naloge. Zdaj gre zares, kajti volitve se bližajo in vladajočim diha za ovratnik nova nevarnost, ki sliši na ime Robert Golob. Janša ves čas dobro ve, da za svojo obsežno politično propagando nujno potrebuje zvočnik v obliki medijev, zato bo moral pohiteti in desant na RTV Slovenija v čim večjem obsegu izpeljati še pred volitvami, s tem pa kontrolirati predvsem kampanjo. Opisana brutalnost nasilnega imenovanja lojalne falange v programski in nadzorni svet pa razkrije še eno neverjetno ironijo: vrhuška SDS in njeni sateliti lahko mirno kršijo Zakon o RTV Slovenija, ki ga je leta 2005 spisal njihov Branko Grims z željo, da depolitizira ta medij! Kar lahko pomeni, da je za njih zakon še premalo političen, ne preveč, in da je obstoječi, ki je bil potrjen na kar dveh referendumih, leta 2005 in 2010, nenadoma postal ovira!

Kaj nam to pove? Da se je kvaliteta demokracije od prvega Janševega mandata do danes drastično usmerila navzdol. Od pretvarjanja, da potrebujemo manj politične medije in z njim povezane nenehne mimikrije je prešla v dejanja, ki dokazujejo prezir do zakonskih podlag, ki bi njihovo politizacijo omejevale. Celo v primeru Grimsove »mojstrovine«! Nič novega sicer, kajti v avtoritarnih režimih so demokracija in zakoni vedno znova zgolj v napoto.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.