Švedska in Finska sta v sredo uradno vložili prošnji za članstvo v zvezi Nato. Obe do zdaj nevtralni državi sta se za to odločili zaradi ruske invazije v Ukrajini. Za njuno pridružitev je potrebno soglasje vseh 30 trenutnih članic.

V Turčiji že dalj časa izražajo zadržanost do pridružitve Švedske in Finske, predsednik Erdogan pa je danes javno izrazil nasprotovanje. "Na odločen način bomo nadaljevali to politiko in vpletenim stranem smo povedali, da bomo rekli 'ne' pridružitvi Švedske in Finske Natu," je dejal v posnetku na Twitterju.

Erdogan je državama očital, da podpirata teroristične skupine, kot je v Turčiji prepovedana Delavska stranka Kurdistana (PKK). Zlasti Švedsko je označil za "čisto zatočišče za teroriste".

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer v sredo v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom znova izrazil nasprotovanje Turčije, vendar pustil odprta vrata za pogajanja.

Biden v Beli hiši sprejel voditelja Finske in Švedske

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem v Beli hiši sprejel predsednika Finske Saulija Niinista in švedsko premierko Magdaleno Andersson in tudi s tem nemudoma izrazil podporo prošnjama Finske in Švedske za vstop v zvezo Nato. "Obe državi več kot izpolnjujeta merila za članstvo," je dodal predsednik ZDA.

Biden je v skupnem nagovoru z obema voditeljema dejal, da gre za lep in pomemben dan. Zatrdil je, da bosta Finska in Švedska okrepili zvezo Nato, močan in trden Nato pa je temelj ameriške varnosti.

Finski predsednik Niinistö je ob tem poudaril, da je ruska invazija v Ukrajini spremenila varnostno okolje v Evropi. Javna podpora vstopu v Nato je zato na Finskem visoka, finsko vojsko pa je predsednik opredelil kot eno najmočnejših v Evropi.

Finska obsoja vse oblike terorizma

Odzval se je tudi na pomisleke, ki jih je v zadnjih dneh glede vstopa Finske in Švedske v Nato izrazila Turčija. Izrazil je pripravljenost na konstruktivne odprte pogovore o vseh skrbeh Turčije in zagotovil, da Finska obsoja vse oblike terorizma.

Andersson je prav tako dejala, da poteka dialog glede skrbi Turčije in obrazložila varnostni položaj Švedske. "Prisiljeni smo bili odgovoriti na rusko agresijo," je dejala in dodala, da gre za preizkus demokratičnih vrednot in načel, ki jih Švedska deli tudi z ZDA.

Odločitev Fincev in Švedov za vstop v zvezo Nato in rast javne podpore tej odločitvi v obeh državah je neposredna posledica ruskega napada na Ukrajino, ki naj bi bil sicer namenjen tudi preprečevanju nadaljnjih širitev zavezništva.

Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je medtem še v sredo ocenil, da je mogoče pomisleke Turčije premostiti. "Verjamemo, da se bosta Finska in Švedska na koncu pridružili Natu," je dejal.

Stoltenberg kljub temu prepričan v hiter pristop

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da zveza Nato obravnava nasprotovanje Turčije v povezavi s prošnjama Švedske in Finske za vstop v zavezništvo, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bosta Švedska in Finska kljub temu sprejeti po hitrem postopku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Trenutno obravnavamo pomisleke, ki jih je izrazila Turčija, da bi dosegli dogovor o tem, kako naprej," je na skupni novinarski konferenci z dansko premierko Mette Frederiksen v
Københavnu dejal Stoltenberg.

Vodja Nata je ob tem poudaril, da je "treba upoštevati varnostne interese in skrbi vseh zaveznic", in dodal, da tudi v primeru turškega veta na vstop Švedske ne bo ločenega postopka za vstop Finske. "Švedska in Finska sta se prijavili skupaj. To obravnavamo kot skupni postopek," je dejal Stoltenberg.

Frederiksen: Vseh 30 držav zainteresiranih za krepitev zavezništva

Tudi danska premierka Mette Frederiksen je danes izrazila optimizem glede širitve Nata po ruski invaziji v Ukrajini. "Vseh 30 držav Nata, vključno s Turčijo, je zainteresiranih za krepitev našega zavezništva," je dejala po navedbah nemške tiskovne agencije DPA.