Evropska komisija je na dan, ko sta Švedska in Finska tudi uradno na sedežu Nata vložili kandidaturo za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu, predlagala več konkretnih korakov, kako se v spremenjenih geopolitičnih razmerah po začetku vojne v Ukrajini hitreje energetsko osamosvojiti od Rusije, Ukrajini zagotoviti dodatna sredstva za obnovo in doseči večja vlaganja v obrambnem sektorju držav članic. Vsaj za nekatere cilje bi bilo po predlogih evropske komisije potrebno novo dodatno skupno zadolževanje članic EU.
Ključen včerajšnji predlog evropske komisije je, kako se konkretno znebiti odvisnosti od ruskih fosilnih goriv do leta 2027. Da bi dosegli hitrejši prehod k obnovljivim virom energije, s katerimi naj bi nadomestili ruska fosilna goriva, kasneje pa tudi druga, evropska komisija ne bo segla globoko v malho evropskega proračuna. Za investicije v obnovljive vire energije bo državam članicam namenjenih kar 300 milijard evrov, države članice, ki so močno odvisne od ruskih energentov, bi lahko dobile dve dodatni milijardi. Glavnina tega denarja bo sicer prišla iz sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa, v katerem je ostalo neizkoriščenih 225 milijard evrov za posojila državam.
Vlaganja tudi v infrastrukturo
»Čim hitreje moramo zmanjšati našo odvisnost od Rusije na energetskem področju,« je ob predstavitvi ambicioznega načrta, ki vključuje hitrejši prehod na obnovljive vire energije in naj bi predstavljal nekakšen »pospešek« evropskemu zelenemu dogovoru, povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Po predlogu evropske komisije naj bi Evropska unija leta 2030 proizvedla 45 odstotkov svojih energetskih potreb iz obnovljivih virov energije. To je za 5 odstotnih točk več, kot je aktualni cilj EU, in več kot podvojitev sedanje proizvodnje energije s pomočjo sonca, vetra in biomase (leta 2020 je EU tako proizvedla 22 odstotkov svoje energijske porabe).
Skladno s predlaganim načrtom bodo države članice tudi obvezane, da leta 2025 začnejo na komercialnih in javnih zgradbah nameščati fotovoltaiko, od leta 2029 pa bodo nove stanovanjske zgradbe prav tako morale na strehah imeti solarne celice. Več namerava evropska komisija investirati tudi v energetsko infrastrukturo. Za plinovode in terminale za utekočinjeni zemeljski plin, s katerim bi lažje oskrbovali predvsem vzhodne in srednjeevropske države članice, nameravajo nameniti deset milijard evrov, za naftno infrastrukturo po dve milijardi. Vzporedno z investicijami evropska komisija predlaga tudi bolj ambiciozen cilj zmanjšanja energetske porabe v EU, do leta 2030 naj bi prihranili 13 odstotkov energijske porabe (aktualni cilj je bil 9 odstotkov) z gradnjo energetsko varčnejših stavb in modernizacijo obstoječih. Hkrati bi dodatnih pet odstotkov energijske porabe po oceni komisije lahko prihranili še z varčnejšo uporabo klimatskih in grelnih naprav.
Skupno zadolževanje za Ukrajino?
Prav tako se pričakujejo veliki vložki Evropske unije v obnovo Ukrajine po vojni. Z njimi naj bi se državo popeljalo bliže članstvu v Evropski uniji, je povedala von der Leynova. V zameno za evropska sredstva naj bi Ukrajina izvedla reforme na področju pravosodja, boja proti korupciji ter dosegla zeleni prehod. Ocene, koliko bo stala ponovna izgradnja porušene infrastrukture v Ukrajini, se močno razlikujejo, segajo pa tudi do 2000 milijard evrov. Višina evropske pomoči še ni določena. Von der Leynova je kot možne vire financiranja omenjala tako posojila članic Ukrajini iz njihovih nacionalnih proračunov kot tudi morebitno novo skupno evropsko zadolževanje po vzoru 780-milijardnega sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa, ob čemer je dodala, da bodo na pomoč morale priskočiti tudi druge države.
Spremembe se obetajo tudi pri nabavi orožja v članicah EU. Evropska komisija namreč predlaga, da bi članice izvedle skupne nabave in tako dosegle ugodnejšo ceno. Cilj članic EU je obrambne izdatke povečati na dva odstotka BDP. Za skupne nabave orožja namerava evropska komisija nameniti 500 milijonov evrov, večino nakupov pa bi morale države poravnati same.
