Sprejet predlog interventnega zakona v zdravstvu
Vlada je sprejela zakon za stabilizacijo razmer v javnem zdravstvenem sistemu, a bodo imeli danes, preden zakon vložijo v državni zbor po nujnem postopku, še eno koalicijsko usklajevanje glede 17. člena, kjer je govora o kaskadi. Do slednjega ima namreč določene zadržke Levica. »Naše stališče, ki je tudi jasno zapisano v koalicijski pogodbi, je, da morajo biti pri plačilu opravljenih storitev na prvem mestu javni zavodi, nato koncesionarji in šele nato zasebniki,« je pojasnil Luka Mesec.
Ker trenutni predlog izenačuje javne zavode in koncesionarje, bodo danes še enkrat poskusili priti do kompromisnega predloga.
Zakon sicer po besedah ministra Bešič Loredana naslavlja tri ključne teme: plačane bodo vse storitve v zdravstvu, spremenili bodo sestavo svetov zavodov v ustanovah, kjer je ustanoviteljica država in vse sile bodo usmerili v primarno raven, da jo stabilizirajo. Zasledujejo koncept javnega zdravstva, v katerem želijo izboljšati dostopnost in skrajšati čakalne dobe. »Trdo delo je za nami: od ideje, do tega, da smo prišli do finančnih učinkov in smo lahko izmerili, kaj lahko pričakujemo in bomo imeli na mesečni ravni nadzor nad dogajanjem v sistemu, do tega, da smo resnično z vsemi akterji iskali možnost, kako zdravstveni sistem približati ljudem,« je poudaril minister.
Glede zadržka Levice je dejal, da je javni zdravstveni sistem sestavljen iz javnih zavodov in koncesionarjev. V predlogu interventnega zakona ni predviden noben poseben razpis, niti ne dodatni programi, ampak bodo z aneksom odpirali splošni dogovor, po katerem bodo plačane vse opravljene storitve, najprej znotraj javnega zdravstvenega sistema, kjer pa imajo enakovredno vlogo tako javni zavodi kot koncesionarji. »Tega ni mogoče ločiti, to bomo uredili v nadaljevanju in zadevo tudi koalicijsko uskladili. Zelo veliko varovalk je v zakonu, ki onemogočajo to bojazen, ki jo imajo na Levici, in sicer, da bi z denarjem, ki ga bomo dali v javni zdravstveni sistem oslabili javne zdravstvene zavode in okrepili koncesionarje. Tukaj bomo zagotovo našli kompromis. Glede tega smo enotni, je pa naše stališče, da v tem trenutku ni mogoče postaviti ločnice med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Vsi skupaj so del javne zdravstvene mreže in sopodpisniki splošnega dogovora,« je sklenil Bešič Loredan.
Mesec je napovedal, da bodo naredili vse, da bi našli kompromisni predlog oziroma se dogovorili za dodatne varovalke, da ne bi prišlo do tega, da bi dodaten priliv sredstev v sistem kadrovsko ošibil javne zavode na račun krepitve koncesionarjev. »Če pa tega kompromisa ne najdemo, zakon ne uživa podpore naše poslanske skupine.«
Od 1. septembra letos do 23. decembra 2023 bodo torej plačane vse opravljene storitve znotraj javne mreže. Po šestih mesecih, ko bi analize morda pokazale, da se čakalne vrste ne skrajšujejo, pa bodo lahko v sistem začeli vstopati tudi čisti zasebniki.
Želijo si sicer priti do tega, da bi v treh do šestih mesecih čakalne dobe, na področjih, kjer je stanje najbolj pereče, skrajšali za 30 odstotkov in v obdobju 16 mesecev čakalne dobe razpolovili.
Z zakonom se bodo spremenile še sestave svetov zavodov na sekundarni in terciarni ravni, da bodo pri svojem delovanju bolj prožni. Z nastankom urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu - vlada je za vršilca dolžnosti direktorja urada imenovala Aleša Šabedra - bodo imeli jasen nadzor na mesečni ravni. Uveljavile se bodo administrativne razbremenitve in dodatki za prostovoljno opredeljevanje bolnikov do 2400 glavarine.
Ta zakon je po besedah ministra zgolj uvod v sistemske spremembe, z njim naj bi umirili sistem.
Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da je vlada že pred nastopom in takoj po nastopu mandata napovedala, da je sanacija zdravstva in stabilizacija razmer prioriteta: »Zaradi tega smo se tega zelo intenzivno lotili, mesec dni smo se praktično dnevno sestajali.
Upa si trditi, da bodo imeli sredstva, ki jih bodo vložili v ta zakon tudi merljive pozitivne učinke. »Ne gre za helikoptersko metanje denarja stran, ampak za zelo učinkovite ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost in stabilizirali zdravstvo pretežno na primarni ravni,« je sklenil Boštjančič.
Finančni učinek je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov. »Lahko se zgodi, da bodo ti stroški na koncu nekaj višji, ker so v zdravstvu velike težave s pridobivanjem ustreznih podatkov, evidence in analitika so slabi. Zato je eden od ciljev naslednjih 18 mesecev tudi pridobitev vseh ustreznih evidenc, saj lahko le tako ciljne ukrepe res dobro izvajamo,« je dejal finančni minister.
Odziv Zdravniške zbornice
V Zdravniški zbornici Slovenije delijo mnenje pripravljavcev zakona, da trenutno stanje zdravstvenega sistema ni zavidljivo, saj se spopada s sistemskimi težavami in posledicami epidemije. Zakonske spremembe prepoznavajo in naslavljajo ključna izziva - čakalne dobe in težave pri dostopnosti do storitev na primarni ravni, ki jih prebivalcem preko plačila zavarovanj zaračunajo in so jih zato dolžne zagotavljati Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Način priprave zakona, ki je bil javno dostopen šele na dan obravnave na vladi, ni omogočil vključevanja rešitev strokovnih poklicnih združenj in drugih deležnikov. Ob prvem pregledu obsežnega besedila v ZZS opozarjamo, da so bili posamezni predlogi stroke spregledani, vendar se zavedamo, da gre za interventni zakon, ki bo veljal v prehodnem obdobju do sprejema dolgoročnih zakonskih podlag za nujne spremembe v slovenskem zdravstvu.
Začasno dvoletno podaljšanje trajanja koncesij omogoča nadaljevanje dela posameznih izbranih zdravnikov, kar bi bilo lahko sicer oteženo zaradi težav pri podaljševanjih koncesij.
Pri skrajševanju čakalnih dob pacientom ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financiranja zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti. To izloča iz procesa skrajševanja čakalnih vrst zasebnike, ki bi lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.
Kljub temu, da zakon v celoti kot omenjeno zgoraj pozdravljajo, so pri njegovi oceni previdni in zadržani. Glede nagrajevanja ni natančnih določil, veliko bo odvisno od podzakonskih aktov. Kot pozitivno ocenjujemo dejstvo, da se je izpostavilo problematiko primarnega zdravstva, da se je pričelo s kadrovsko krepitvijo timov in prenosom kompetenc ter da se bo plačalo vse opravljeno delo. Pogrešamo pa ukrepe za spodbujanje mladih za izbiro specializacij na primarni ravni. Obžalujemo, da je vlada ukrepe brezpogojno časovno omejila s koncem leta 2023; še posebej v primeru, da bi se izkazali za učinkovite.
Znižanje števila zaposlenih v svetu javnih zavodov na zgolj enega izvoljenega predstavnika (kot sledi iz obrazložitve) ter pogoj, da ta ne sme biti predstavnik poklicnih združenj ali zbornic v zdravstvu, kar ne predstavlja konflikta interesov, ampak dodano vrednost. Tako se omejuje dostopnost zaposlenih vseh profilov (zdravniki, zdravstvena nega, ostali) do informacij o poslovanju in sprejemanju ključnih odločitev javnih zdravstvenih ustanov. Predlagana rešitev ne spreminja upravljanja, saj zaposleni že po do sedaj veljavni zakonodaji nimajo odločujočega vpliva na imenovanje in delo uprav, vendar z omejevanjem sodelovanja vseh zaposlenih profilov krni strokovno suverenost ter posledično tudi duši ključni glas ljudi, ki poznajo zdravstveno problematiko neposredno iz svojega dela.
Ker je zakon interventni pričakujejo, da bo strokovnim deležnikom omogočena udeležba v pripravi naslednjih dolgoročnih sprememb zdravstvene zakonodaje. V ta namen so predstavniki zdravniških organizacij vodstveni ekipi ministrstva za zdravje ponudili njihovo sodelovanje.
Izjavo po seji vlade si lahko ogledate spodaj:
