John McTiernan: Film je kot kaos in če imaš srečo, lahko jezdiš na tem kaosu

Nekje ste povedali, da mora režiser ugotoviti, kaj film pravzaprav je, sami ste to ugotovili, ko ste pred približno 50 leti tri dni zapored gledali isti Truffautov film. Torej je film za vas še vedno točno to, kar ste ugotovili pred pol stoletja?

Zagotovo, čeprav je bila to pravzaprav tehnična vaja, saj sem hotel ugotoviti in se naučiti, kako lahko sam naredim film. Opredeliti moraš, kaj počneš. Ugotovil sem, da je film sekvenca 500 do 1000 podob v določenem vrstnem redu, to je vse. Verjetno ste želeli kaj globokega, a tega vam žal ne morem ponuditi (nasmešek).

Če vas parafraziram, da "mora vsak film malo izboljšati svet", kateri od vaših filmov je to najbolj zaznamoval, Umri pokončno, Predator ali kakšen drug veliko manj priljubljeni film?

Nimam pojma. To jemljem nekako tako, kot recimo zaprisežejo zdravniki, da bodo naredili čim manj škode. Ne vem sicer, ali so moji filmi naredili kaj posebno dobrega, po drugi strani pa se mi zdi, da niso nobenemu ravno škodili.

Arnold Schwarzenegger, človek, ki je postal že pred snemanjem filmov milijonar, akcijski zvezdnik, guverner, kako ga vidite kot mega zvezdnika in osebo, ki bi verjetno postala predsednik ZDA, če bi to dopuščala ustava?

Ja, to je res škoda, da se ni zgodilo ali da bi bil vsaj senator, v čemer bi bil zagotovo dober, zato se mi zdi škoda. Arnold je zares to, za kar se izdaja, nobenega zavajanja ni. Bil je dober politični voditelj, škoda se mi zdi, da ni prilezel še višje. Je zares poseben človek z dobrim srcem. Je spodoben človek.

Torej na nek način nikoli niste naredili enake stvari dvakrat, snemali nadaljevanj, zgolj dva filma Umri pokončno z različnimi zgodbami. Nekako tako kot Stanley Kubrick ste posneli nekaj inovativnih filmov in se nikoli niste ozirali nazaj, ali pač?

Upam, da sem to delal iz enakih vzgibov kot Kubrick, da. Če delaš isti film dvakrat, ne gre za enako stvar, saj si tam samo zato, da bi čim več zaslužil. Občinstvo to ve in prepozna razliko, torej ne, ne bi delal ene in iste stvari dvakrat.

A vseeno, kako sicer gledate na svojo filmsko zapuščino?

To ni odvisno od mene, o tem naj govorijo in razglabljajo drugi, če mislijo, da je potrebno. Ne bom pa hodil okoli in se hvalil, kako pomembno je moje delo. Nikoli.

Kaj mislite, kaj se je zgodilo z današnjimi akcijskimi filmi, zdi se, da temeljijo na preobilici računalniško ustvarjenih podob s slabimi zgodbami in igralskimi stvaritvami. Zakaj mislite, da je tako, ali je za to kriva sodobna kapitalistična logika?

Filmske studie so prevzele velike korporacije, torej bogataši. Včasih so studie vodili filmski ljudje, ko so ustvarjali filme, zdaj pa jih vodijo ljudje, ki jih zanima samo to, koliko denarja lahko pošljejo svojim lastnikom. Obstaja političen, precej ogaben razlog za to, zakaj so zadnjih 20 let delali zgolj filme o pošastih in ne o ljudeh.

Torej mislite, da primanjkuje dobrih scenarijev ali pa se dobri ne posnamejo, ker obstaja povsem nova poslovna logika, ki nima nujno nobene zveze s snemanjem dobrih filmov?

Nobene zveze nima, ne. Delajo "politično varne" filme, ki nič ne povedo o človeških bitjih, ker le-teh v filmih sploh ni.

Bruce Willis je dejal, da ste odličen režiser, Jeremy Irons je rekel, da ste glavni razlog, zakaj je posnel Umri pokončno 3, Samuel Jackson je rekel, da razumete akcijske filme. Torej imate film v glavi in snemanje samo je zgolj izvedba, formalnost, kot je rekel Hitchcock?

Gre za malce več kot to, ampak v redu. A noben načrt za bitko ne preživi prve izmenjave ognja, kot tudi noben načrt za film ne preživi prvega dne snemanja. Film je kot kaos in če imaš srečo, lahko jezdiš na tem kaosu. V tretjem delu Umri pokončno, ko je Bruce Willis jezdil na tovornjaku, na valu vode, to deluje nekako tako. Moraš imeti v mislih, kam skušaš iti, in videti priložnosti, da narediš to, kamor upaš, da boš lahko šel. Ko sem bil zelo mlad, sem delal natančne načrte, kot npr. Hitchcock, a sem potem zamudil prizore, ki so bili neposredno pred mano, ker sem razmišljal o svojem načrtu. Torej naredim načrt, a potem pozabim nanj. Moraš videti, kaj je pred teboj, morda bo bolje delovalo kot tisto, kar si načrtoval, a bi lahko delovalo, če to znaš uporabiti. A tega ne boš prepoznal, če nimaš odprtih oči in si hkrati voljan, da opustiš načrte in pogledaš, kaj je tam zunaj.

Kaj je bilo za vas pri snemanju filmov najbolj zadovoljujoče poleg blagajniškega izkupička, torej dobička, morda kak komentar vaših kolegov ali kaj drugega?

Težko vprašanje. Zakaj to počneš? Tega ne morem odgovoriti. Ustvarjanje filmov je kot religija, skoraj tako noro kot religija. Iz skoraj religioznih razlogov se pehaš za nečim ... Nedavno sem si ogledal svoj film  Trinajsti bojevnik. Prvič, odkar sem ga posnel. Dober film, všeč mi je, veliko je prizorov v njem, na katere sem že pozabil, prizori s konji, na Filipinih, na koncu sveta ...

Kateri je bil najbolj zanimiv scenarij, kar ste jih kdaj prebrali? Torej ste potem posneli film iz tega ali ste ga posredovali naprej in morda kasneje obžalovali, da ga niste posneli?

V glavnem mi ne pošiljajo scenarijev za komedije (smeh). A Zadnji dnevi raja je bil scenarij, ki mi je bil zanimiv in tudi smešen, čeprav sam film ni izpadel ravno tako. Sean Connery ni želel soigralke, ki bi z njim tekmovala v filmu.

V kakšnem spominu imate Seana Conneryja?

Sean je bil dokaj težek lik, ni ravno najbolje prenašal cepcev, tudi sam imam nekaj škotske krvi, moje srednje ime je Campbell. Ne vem, v bistvu se ga je veliko ljudi balo kot hudiča, sam se ga nisem, saj je bil kot del moje družine. Po tretjem dnevu snemanja mi je zvečer dejal: Lahko noč, poba, tako sem vedel, da sva v redu. Očitno se je odločil, da sem v redu. Zelo dober je bil v ustvarjanju filmov, saj je veliko o tem vedel in mu je bilo do tega, videl je, kako sem premikal kamero in je želel narediti vse, da bi dobro delovalo. V Lovu na rdeči oktober je bil navdušen nad prizori, ki smo jih naredili. Pogosto je prizor kot ples med kamero in igralci, ki se vključijo, ko je pravi občutek za to. To mu je bilo všeč, ker tega še nikoli prej ni delal ali videl.

Vaš zadnji film je bil Morilske igre leta 2003, Seanov pa istega leta Družba pravih gospodov. Je res dovolj zgolj en slab ali bolje rečeno neuspešen film, da se konča bogata kariera?

Jaz sem se odločil, da ne bom delal slabih filmov. Morilske igre in Rollerball sta bili res grozni izkušnji. Ko sem se skušal umakniti z režiserskega stolčka, so mi grozili, da me bodo tožili za sto milijonov dolarjev. Želel sem se umakniti, a so vztrajali, da režiram, sicer bi mi pobrali vsak cent, ki sem ga kdaj zaslužil. Dobesedno sem bil ujet, saj sem moral studiu obljubiti, da bom popravil scenarij, a so potem želeli prvotno različico, ker se je scenarist zapletel s producentovo asistentko. V bistvu studiu sploh nisem smel povedati, da bomo snemali po scenariju, ki njim ni bil všeč. Zato sem jim rekel, je**te se, in še danes nočem delati za take ljudi.

Kakšni so vaši občutki o Hollywoodu danes?

Veliko je stavk tako scenaristov kot tudi ljudi, ki smo včlanjeni v združenje režiserjev. V njem je članstvo sicer precej maloštevilčno, a v povprečju smo člani verjetno najbolj izobraženi. Studio mi še danes pošilja izjave, da izgublja denar, čeprav ne plačujejo mojih odstotkov od filmov Umri pokončno. Navadni lopovi, ki bi naredili vse, samo da bi kaj zaslužili in koga prevarali. Pravzaprav je grozljivo, kaj se dogaja. Prej kot bodo našli izhod iz vsega tega, lažje bo in manj bo prelite krvi. Imam teorijo, da je mama vse progresivne politike giljotina. Pet ali šest generacij bogatašev je prisilila, da so se obnašali moralno. Če bi še naprej samo jemali in pritiskali na svet, bi se jim maščevali. A na žalost so bogataši na to pozabili in bi bilo škoda, da se spet vrnemo h giljotini. Lepo bi bilo, če bi dojeli, da ne moremo v prihodnost z ideologijo iz leta 1740. Na srečo vam gre v Evropi precej bolje, ste kot nekakšna luč civilizacije.

Med znanimi igralci ste poleg Willisa, Schwarzeneggerja in Conneryja sodelovali tudi s Pierceom Brosnanom, Johnom Travolto in Antoniom Banderasom, koga ste kot človeka najbolj vzljubili in spoštovali?

Gre za različne ljudi z različnimi talenti in osebnostmi, nikoli pa se nisem z nobenim izmed njih družil v prijateljskem smislu. Še vedno sem prijatelj z Alecom Baldwinom, tudi s Travolto sem se odlično ujel, dober človek je, ki ga zelo spoštujem. Nikoli pa se nisem udeleževal hollywoodskih zabav ali se namensko družil z zvezdniško smetano. Ko sem opravil svoje, sem se takoj, ko sem lahko, vrnil v Wyoming, kjer živim zadnjih 30 let.

Kako živite zadnjih 20 let, ko niste snemali filmov?

Delal sem veliko kot "skript doktor" pod prevzetim imenom za veliko filmov, za katere vam ne bom povedal. Nisem ravno bogat, a imam dovolj, da ravno ne stradamo. Denar je vreden samo toliko, kolikor lahko z njim narediš. Rad bi naredil nekaj filmov, za katere bi rad rekel, oh, imam denar, rad bi naredil tole, a ga žal nimam.

Kaj pa nekaj scenarijev, ki ste jih napisali, zagotovo imate željo po filmu ali dveh, kaj bi bilo treba storiti, kaj se mora zgoditi, da se vam te želje uresničijo?

Predvsem moram najti neodvisno financiranje, ki ni v okviru studijskega sistema. Če bo priložnost, bi rad posnel tri filme, da. Eden je znanstvena fantastika, drugi vestern in tretji ljubezenska zgodba. Držim pesti in upam, da mi bo to tudi dejansko uspelo.