Evropski voditelji so na začetek dvodnevnega vrha prišli z različnimi pričakovanji, katere ukrepe bo mogoče doreči za takojšnjo stabilizacijo cen zemeljskega plina in elektrike ter kakšne ukrepe bi lahko določili za prihodnje leto. Po več preteklih srečanjih, kjer so iskali soglasje glede morebitne uvedbe cenovne kapice na celoten zemeljski plin, je več premierjev pričakovalo dolgo razpravo, preden bi lahko prišli do skupnega dogovora. »Dogovor je mogoč, bo pa težko,« je ocenil predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Golob podpira Michelov predlog
Voditelji so imeli na mizi dva predloga. Prvi je predlog evropske komisije, ki ob obvezni solidarnosti med državami članicami pri distribuciji plina v primeru kriznih razmer in uvedbi dinamične omejitve cen na referenčni borzi zemeljskega plina na Nizozemskem vključuje tudi finančno pomoč iz evropskega proračuna za gospodinjstva in mala podjetja. Na mizi evropskih voditeljev pa se je znašel tudi razširjeni predlog predsednika evropskega sveta Michela, ki ga je ob prihodu na vrh opisal slovenski premier Robert Golob.
»Gre bistveno dlje od prvotnega predloga komisije, z njim se (Slovenija, op. p.) strinjamo v celoti,« je dejal Golob. »Vpeljuje dinamično kapico za špekulativne dvige cen na plinskem trgu. Za potrebe proizvodnje električne energije vpeljuje iberski model, da se za plin, ki se porablja za proizvodnjo električne energije, uporablja druga cena, s čimer se stabilizirajo tudi cene električne energije,« je opisal ključne novosti predloga. Po Golobovi oceni ta ukrepa s takojšnjim učinkom in ne šele v naslednji sezoni stabilizirata tako trg električne energije kot zemeljskega plina. Premier je tudi menil, da morajo evropski voditelji na tokratnem srečanju sprejeti dogovor o ukrepih za stabilizacijo cen to zimo in dogovor o tem, kakšni ukrepi bodo veljali prihodnji dve zimi.
Več držav je doslej nasprotovalo uvedbi cenovne kapice na zemeljski plin, predvsem tiste, katerih proizvodnja električne energije ali gospodarstvo je močno odvisno od zemeljskega plina. Mednje sodita predvsem Nizozemska in Nemčija. A očitno je vsaj nizozemski premier Mark Rutte že omilil svoje stališče, saj je dejal, da ne nasprotuje uvedbi kapice, vendar želi biti povsem gotov, da bo tudi deloval. Bojazen nasprotnic uvedbe cenovne kapice (Slovenija sodi med njene podpornice) je, da se ne bi dobavitelji zaradi zgornje omejitve cene, ki bi jo bila za ta energent pripravljena plačati Evropa, raje odločali za druge države, ki so za plin pripravljene odšteti več.
Kako prepričati Nemčijo?
Prav na to nevarnost je pred prihodom v Bruselj v nemškem parlamentu opozoril kancler Olaf Scholz. Nemčija, ki se sooča z napovedjo recesije za prihodnje leto (BDP naj bi se po napovedih zmanjšal za 0,4 odstotka), že ves čas nasprotuje novemu skupnemu zadolževanju pri spopadanju z energetsko krizo, zadržana je tudi do skupnih nabav zemeljskega plina, hkrati pa nanjo letijo kritike zaradi njenega 200 milijard evrov obsežnega paketa pomoči industriji in gospodinjstvom, s katerim naj bi se izkrivljala konkurenčnost na evropskem notranjem trgu.
Do nesoglasij, kako naj se Nemčija loteva reševanja energetske krize, prihaja tudi v nemški koaliciji (predvsem glede nadaljnje uporabe jedrskih elektrarn), zatika pa se tudi v odnosih z najtesnejšo zaveznico Francijo. Ker skupnih stališč o najpomembnejših vprašanjih (tudi cenovni kapici za zemeljski plin) državi nista mogli doreči, je Francija odpovedala sicer redno medvladno zasedanje. Tudi ob prihodu na evropski vrh francoski predsednik Emmanuel Macron ni skrival razočaranja nad nemškimi stališči: »Ne za Nemčijo ne za Evropo ni dobro, če se izolirajo. Ohraniti moramo enotnost.«
